Protest kmetov na 59. kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, na katerem so že avgusta opozorili na nestrinjanje s predlagano kmetijsko politiko. Foto: BoBo
Protest kmetov na 59. kmetijskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, na katerem so že avgusta opozorili na nestrinjanje s predlagano kmetijsko politiko. Foto: BoBo

"Svet KGZS ugotavlja, da višina razpoložljivih finančnih sredstev v predlogu strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 ne zadostuje za prilagoditev slovenskega kmetijstva novim prihajajočim izzivom. Za namen posodobitve in prilagoditve ter zagotavljanja večje samooskrbe z varno in kakovostno hrano v naslednjem petletnem programskem obdobju slovensko kmetijstvo nujno potrebuje dodatna finančna sredstva – 380 milijonov evrov," so sporočili s Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), potem ko je Svet KGZS-ja zasedal na temo predloga načrta, a je izredno sejo prekinil.

Zahtevajo takojšen sestanek s predsednikom vlade, na katerem bi predstavili zahteve sveta zbornice. "Predsedniku vlade smo poslali zahtevo, a se še ni odzval, prepričan pa sem, da se bo v kratkem. Danes smo sprejeli sklep, da bomo, če bomo naleteli na gluha ušesa, organizirali vsesplošni protest kmetov," je v izjavi za medije v Ljubljani povedal predsednik KGZS-ja Roman Žveglič.

Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Foto: BoBo
Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije. Foto: BoBo

Razrez zagotavlja denar za kmetijstvo, a so na svetu KGZS-ja ugotovili, da je teh sredstev premalo. "Kljub temu da je bilo v finančnem razrezu že zagotovljenih nekaj sredstev, ki nam jih je vlada namenila, pa smo danes ugotovili, da jih je bistveno premalo. Zato zahtevamo, da se sredstva ponovno razdelijo in se nam namenijo dodatna," pravi predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved.

Želijo si dodatnih 380 milijonov evrov

Žveglič je dodal, da si želijo dodatnih sredstev,tj. 380 milijonov evrov v petih letih, saj bi po njihovih izračunih ta sredstva omogočila razvoj mladih kmetov, ohranitev in razvoj družinskih kmetij, predvsem pa bi slovenskim državljanom zagotavljala oskrbo z zdravo, varno in kakovostno hrano. "Od Gornje Radgone do zdaj smo dobili finančni razred naložb v drugem stebru. Ugotovili smo, da manjkajo sredstva za blaginjo živali, razvoj gozdarstva, kmetij kot takšnih. Razpisanih sredstev je občutno manj, kot jih je bilo v preteklem finančnem obdobju," je dejal Žveglič.

Član Sveta KGZS-ja Žiga Kršinar je prav tako opozoril na premalo denarja, zaradi česar številne kmetije na razpisih ostanejo brez nujno potrebne pomoči. Navedel je primer kmetijskega razpisa, na katerem je 91 od 110 prijavljenih kmetij ostalo brez sredstev.

"Vemo, da gre pri tem za ogromne številke. Vse kmetije so imele že pripravljanje papirje in sredstva, ker tu ne gre za 100-odstotno financiranje, ampak okoli 40-odstotno. Tako smo na slovenskih kmetijah ostali brez približno 30 milijonov investiranega denarja kmetov, s čimer bi pridobila nova delovna mesta, razvili obstoječe kmetije in zagotovili kakovost, varno slovensko hrano," je dejal Kršinar.

Protest na Agri

Kmetje so že na avgustovskem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni s protestno vožnjo okoli 60 traktoristov po Gornji Radgoni od kmetijskega ministra Jožeta Podgorška zahtevali pošteno in do kmetov prijaznejšo skupno kmetijsko politiko.

Srečanje kmetijskih ministrov EU-ja na Brdu

Življenje na podeželju mora postati podobno oziroma enako kakovostno kot življenje v mestih, so na današnjem srečanju na Brdu pri Kranju poudarjali kmetijski ministri EU-ja. V podeželski prostor je treba vnašati nove tehnologije in prakse, s katerimi se bo preprečevalo nastanek konfliktov, je po srečanju dejal kmetijski minister Jože Podgoršek.

Kot je na novinarski konferenci po današnjem srečanju ministrov pojasnil minister Podgoršek, se marsikdo z veseljem preseli na podeželje in tam živi, dokler se ne pojavijo smrad, mrčes in ropot, ki spremljajo kmetijske dejavnosti.

"Treba je poiskati nove rešitve, kako preprečiti vplive kmetijstva tudi na podeželska območja. Ne nazadnje tudi kmetje, ki živimo na podeželskih območjih, si ravno tako želimo živeti na območju brez smradu, ropota in mrčesa," je pojasnil minister.

Osrednja tema današnjega srečanja kmetijskih ministrov EU je bila krepitev dialoga med ruralnimi in urbanimi območji. Med razpravo so sodelujoči poudarili številne izzive, s katerimi se podeželska območja EU spopadajo. Ključna izziva po ministrovih besedah predstavljata infrastrukturna povezljivost in izenačenost podeželja z urbanimi naselji, ko govorimo o cestni in medmrežni infrastrukturi, zdravstvu, šolstvu ali kulturi.

Ministri se prav tako zavedajo, da je kmetom treba priznati njihovo vlogo pri ohranjanju podeželskih območij. Pri razvoju podeželskih območij so posebno pozornost namenili tudi vlogi žensk in mladih, ki živijo na teh območjih. Podgoršek je opozoril tudi na različne trende pri opuščanju evropskih podeželskih območij. Nekatere države se namreč spoprijemajo z veliko bolj izrazitim opuščanjem podeželja kot druge.