Ko med seksom zakrvavimo: preberite pojasnilo ginekologinje
Krvavitev po spolnem odnosu, ki ji strokovno rečemo postkoitalna krvavitev, je nenormalna. Vzrokov zanjo je veliko, a gre večinoma za nenevarne krvavitve. Kadar se pojavi enkratno ali zelo redko, obisk pri ginekologu ni potreben, saj ni nevarna,« pojasnjuje ginekologinja dr. Mojca Grebenc iz Zdravstvenega doma Ljubljana center.
Ob ponavljajočih se in dolgotrajnih krvavitvah pa je treba poiskati vzrok in ga s primerno terapijo odpraviti. V takih primerih je seveda potreben pregled pri ginekologu. Glede na pogostost in intenzivnost krvavitve, čas v menstrualnem ciklu ter spremljajoče simptome se določi nujnost pregleda, morda dobimo nasvet, kako si lahko pomagamo sami.
Suhost vagine
Vagina je pod vplivom hormonov, predvsem estrogena, elastična in vlažna. Ob vzburjenju pred odnosom se ta vlažnost še poveča, kar omogoča prijeten občutek ob odnosu. Zaradi upada estrogenov pa se navlaženost nožnice pomembno zmanjša, in to med odnosom vodi v neprijetno drgnjenje ter trenje in odrgnine ali poškodbe, ki zakrvavijo. Krvavitev se pojavi že med odnosom ali takoj po njem, je sveže rdeča in se navadno hitro popolnoma zaustavi. Tudi odnos je lahko že od začetka neprijeten in boleč.
Lahko gre za vnetje materničnega vratu.
Obilnejša in daljša sveža krvavitev je lahko posledica večje poškodbe vagine, največkrat ob intenzivnejšem bolj grobem spolnem odnosu. Take raztrganine je treba kirurško oskrbeti.
Suhost povzroči nizka raven estrogena: postmenopavzalno obdobje, obdobje po porodu ob dojenju, obdobje med kemoterapijo in po njej, tudi ob hormonski kontracepciji. Za lajšaje suhosti in prijetnejše spolne odnose svetujejo rabo vlažilcev ali lubrikantov, ki se jih kupi v prosti prodaji. Lahko pa ginekolog tudi predpiše vaginalni estrogen v obliki vaginalnih tablet, gela ali vaginalnega obročka.
Vnetja
V vagini mora biti dovolj zdravih mlečnokislinskih bakterij, ki v njej ohranjajo kislost. Kadar se ta kislost poruši, v vagino rade vstopajo črevesne bakterije iz okolice spolovila in povzročajo bakterijsko vaginozo. Ta se kaže s povečanim, izrazito smrdečim, skelečim izcedkom. V primeru glivičnega vnetja izcedek postane grudast in srbeč in brez vonja.
V obeh primerih se tudi zmanjša elastičnost stene vagine, ta postane bolj občutljiva in po odnosu lahko zakrvavi. To se običajno kaže kot krvavo zamazan izcedek. Kot prvo pomoč svetujejo uporabo vaginalnih pre- in probiotikov za vnovično zakisanje nožnice in naselitev zdravih probiotičnih vaginalnih bakterij. Če to ne zadostuje, je potrebna vaginalna antibiotična ali antimikotična terapija (proti glivicam).
Lahko gre za vnetje materničnega vratu, najpogosteje gre za klamidijsko ali gonokokno okužbo, ki se ob gnojavem izcedku lahko kaže z bolečino v spodnjem delu trebuha. Spolni odnos je zaradi občutljivega materničnega vratu neprijeten ali boleč in ga pogosto spremlja postkoitalna sveža krvavitev, ki ji sledi še krvavitev z rjavimi izcedki. Potrebna sta pregled pri ginekologu ter ustrezna terapija. Pomisliti je treba tudi na okužbe z drugimi spolno prenosljivimi okužbami.
Hormonska kontracepcija
Prve mesece po uvedbi ali zamenjavi hormonske kontracepcije lahko prihaja do zunajcikličnih in blagih postkoitalnih krvavitev, in sicer zaradi hormonsko občutljive in bolj prekrvljene sluznice materničnega vratu. Podobno dogajanje je pri nekaterih dekletih in perimenopavzalnih ženskah vzrok za krvave postkoitalne izcedke v pred- in pomenstrualnih dneh. Če se take krvavitve pojavljajo več mesecev zaporedoma, je smiselno obiskati ginekologa in razmisliti o menjavi kontracepcijske metode.
Pripravljeni na odnos
Zelo pomembno je, da smo na spolni odnos pripravljeni. Če se koitusa zaradi neprijetnih izkušenj bojimo, se s težavo sprostimo in z nezavednim stiskom presredka preprečujemo združitev, je vstop penisa boleč in vodi v prekomerno trenje ter pogosto manjšo postkoitalno krvavitev.
Vzrok je lahko razširjeno žilje materničnega vratu, ki se pri nekaterih ženskah zelo razširi, lahko kot posledica hormonskih sprememb, lahko ob asimptomatskem kroničnem vnetju materničnega vratu, velikokrat pa tudi brez jasnega vzroka. Ob spolnem odnosu, pa tudi ob fizični aktivnosti, napenjanju ali naprezanju lahko te žilice popokajo in pride do rjavih, krvavkastih izcedkov. Te postkoitalne krvavitve so značilne v času nosečnosti, predvsem v zgodnji nosečnosti. Ob ponavljajočih se krvavitvah je pregled pri ginekologu priporočljiv, da lahko izključi preostalo patologijo. Zunaj nosečnosti te razširjene žilice največkrat zdravijo z laserskim žganjem.
Spremembe na materničnem vratu
Krivi so lahko polipi maternične sluznice in materničnega vratu. Benigne polipozne spremembe, ki so bolj značilne za peri- in postmenopavzalno obdobje, lahko tako zrastejo, da pogledajo skozi kanal materničnega ustja in so izpostavljene trenju ob spolnem odnosu. Ker je sluznica na takih polipih zelo občutljiva, tudi hitro sveže zakrvavijo. Manjše polipe ginekolog ob ginekološkem pregledu hitro in brez neprijetnosti takoj odstrani. Večje polipe pa se odstrani z manjšim kirurškim posegom na ginekološki kliniki.
Večje predrakaste (displastične) in rakaste spremembe na materničnem vratu po spolnem odnosu zakrvavijo s smrdečim, zamazanim izcedkom, krvavitev se ponavlja in je tudi zunajciklična. Takih je zelo malo, saj imamo v Sloveniji zelo dober presejalni program Zora, ko vsake tri leta z brisom preverjajo intaktnost sluznice materničnega vratu.
Manjša odstopanja z brisom kontrolirajo po 6 ali 12 mesecih. Če se izkaže, da gre za večje ali bolj trdovratne spremembe, sledi kirurška terapija (laserska vaporacija ali LEETZ – izrez sprememb). Večjo verjetnost za krvavitev zaradi rakastih in predrakastih sprememb imajo ženske, ki na preventivne preglede brisov MV ne hodijo.
