REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Svetovno gospodarstvo je kot razglašen orkester, centralne banke gonijo vsaka svojo politiko

Svetovno gospodarstvo je kot razglašen orkester, centralne banke gonijo vsaka svojo politikoKer gredo centralne banke v različne smeri, večina kapitalskih trgov ostaja še naprej vezanih na dolar, trdi Wall Street Journal. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

V 24 urah tega tedna so centralne banke treh največjih svetovnih gospodarskih blokov prišle do popolnoma različnih sklepov, pri čemer je evroobmočje zvišalo obrestne mere, ZDA zamrznile, centralna banka Kitajske pa je znižala obrestne mere.

Vlagatelji vse težje razumejo globalno ekonomijo – in potencialno je vse težje ameriškemu FED-u (Federal Reserve) zaustaviti inflacijo, piše Wall Street Journal (WSJ).

Neusklajene poteze povzroča dejstvo, da se gospodarstva vse bolj premikajo v lokalnem ritmu.

Evropa je v tehnični recesiji, centralna banka pa pričakuje, da bo inflacija vztrajala.

Kitajska nima težav z inflacijo, trpi pa za posledicami podaljšanih karanten med pandemijo in nepremičninskega balona.

Ameriškemu gospodarstvu gre presenetljivo dobro, inflacija se je znižala, toda cene ostajajo trmasto visoke.

Globalna divergenca je že spremenila valute.

Juan je letos oslabel, kar naj bi povečalo konkurenčnost kitajskega izvoza, zmanjšalo uvoz in pomagalo gospodarstvu Kitajske.

Razen ko Kitajska išče obsežne spodbude ali intervencije, kot leta 2009 ali po poku borznega balona leta 2015, imajo njeni trgi svoj ritem. Nadzor kapitala in strah pred razlastitvijo pomenita, da niso tesno vključeni v globalne portfelje, navaja Wall Street Journal.

Za ameriške vlagatelje so pomembnejše poteze v Evropi, kjer vlagatelji zdaj vidijo Evropsko centralno banko (ECB) in Bank of England kot »jastrebe« FED-a.

To zvišuje donosnost njihovih obveznic in potiska dolar proti evru in funtu.

Same po sebi so takšne poteze točno tisto, kar bi se moralo zgoditi, je prepričan WSJ.

Jastrebi ali golobi? V ZDA so še vedno prepričani, da nobena valuta ne more nadomestiti dolar. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Celoten smisel drseče valute je sprostiti centralne banke, da določijo obrestne mere glede na težave, s katerimi se soočajo njihova gospodarstva. Težava izhaja iz občutljivosti vlagateljev na slabitev dolarja in padca zaupanja, ki ga to prinaša.

Američani niso navajeni razmišljati o svojih naložbah v drugih valutah.

Vloga dolarja kot svetovne rezervne valute ga je naredila za standard za merjenje vrednosti in tudi za globalne transakcije. Dolar ima zaenkrat še vedno močan učinek, ki ga ameriški vlagatelji pogosto zgrešijo, piše časopis.

Ko dolar raste, so Američani bogatejši, ker lahko kupijo več tujega blaga za enako vsoto denarja.

Verjetno pa se v zadnjem času počutijo revnejše, saj se dolar in delniški trgi gibljejo v nasprotnih smereh. Zgodovinsko gledano sta ta dva bila tesno povezana le v krizah, ko se je dolar kupoval kot varno zatočišče, delnice pa zavračalo zaradi tveganja.

Po letu 2008 se je razmerje med rastjo in padcem delnic okrepilo v primerjavi z dolarjem in od začetka razprodaje delnic leta 2022 je to razmerje še močnejše, pri čemer tedenska gibanja dolarja pojasnjujejo približno polovico borznega gibanja indeksa S&P 500.

Ko je FED dvigoval obrestne mere, se je dolar do jeseni 2022 naglo okrepil, kar je prizadelo ameriške delnice.

Potem pa sta se ECB in Banka Anglije resno lotili dviga obrestnih mer, nakar je dolar začel slabeti, začel je padati tudi ameriški delniški trg.

Načeloma bi morale višje obrestne mere v Evropi zmanjšati povpraševanje, vključno z izvozom iz ZDA v regijo, hkrati pa spodbuditi tudi donose v ZDA, saj se nekateri vlagatelji preusmerjajo na evropske obveznice z višjimi donosi. Obe zadeve bi morali biti slabi tako za ameriško gospodarstvo kot za ameriške delnice.

Toda dokler se vlagatelji oklepajo ideje, da se dolar in delnice gibljejo v nasprotnih smereh, šibkejši dolar sam po sebi pomeni, da se ameriški delničarji počutijo bogatejše, tudi če imajo enako kupno moč v tuji valuti.

In vlagatelji, ki se počutijo bogate, se nagibajo k večjemu izposojanju in porabi, kar podpira gospodarstvo – in je ravno nasprotno od upočasnitve, ki si jo želi ameriški FED.

Prav tako povečuje konkurenčnost ameriške proizvodnje, kar ponovno podpira gospodarstvo. Brez FED-a bi dvigi obrestnih mer drugje lahko spodbudili ameriško gospodarstvo.

Šibek dolar ima bizaren učinek tudi drugod.

Ker so kapitalski trgi povezani, se številne države in podjetja zadolžujejo v dolarjih, številni veliki svetovni vlagatelji prav tako razmišljajo v dolarjih, zaradi šibkega dolarja pa se vsi počutijo pozitivno.

Evropske delnice v lokalni valuti in nastajajoči trgi, če izvzamemo Kitajsko so zrasle skoraj toliko kot S&P 500, medtem ko je dolar oslabel.

Čeprav se gospodarstva in centralne banke razlikujejo, ostaja večina kapitalskih trgov tesno prepletena in povezana s skupno globalno silo: dolarjem, zaključuje svoj članek na temo dolarja kot edine rezervne svetovne valute navkljub njegovi slabitvi Wall Street Journal.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke