Mukotrpno delo

Delajo dneve in noči, minister Šircelj pa se jim smeji

Žiga Kariž
16. 2. 2022, 16.15
Deli članek:

Podatki Ajpesa kažejo, da so računovodski servisi, da bi ujeli predpisane roke oddaje poročil, od novega leta prisiljeni delati tudi ponoči in med prazniki, a minister Šircelj za njihove težave nima posluha.

STA
Minister Šircelj je gluh za prošnje računovodij in se zgovarja na nerelavantne podatke.

Računovodski servisi vodijo poslovne knjige več kot 90 odstotkov vseh poslovnih subjektov v Sloveniji. Prav oni so med epidemijo v veliki meri, namesto države in njenih organov, informirali podjetnike in podjetja o stanju ukrepov in pomoči, ki so jih lahko prejeli različni pravni subjekti. Prav računovodje so tisti, ki so morali izračunavati, ali je nekomu pripadla pomoč ali ne, ali mora prejeto nadomestilo vrniti ali ne, svojim strankam pojasnjujejo, koliko nadomestila prejmejo za izolacijo, koliko za karanteno … Vse to ob običajnem delu, ki je zaradi številnih ukrepov v zadnjih dveh letih veliko zahtevnejše. Kar zadeva epidemijo samo, računovodski servisi niso izjeme in prav tako kot preostala delovna okolja beležijo visoko število okuženih oziroma odsotnih zaradi obolelosti otrok ali karantene zaradi tveganega stika.

Minister brez posluha

Kot smo že pisali, je zaradi naštetih razlogov Zbornica računovodskih servisov pri Gospodarski zbornici Slovenije na ministrstvo za finance še pred novim letom naslovila prošnjo, naj tudi letos podaljša rok oddaje letnih poročil. A minister za finance Andrej Šircelj jih je grdo zavrnil. Kot smo poročali, se je v svojem nastopu v državnem zboru tega vprašanja dotaknil le na kratko. Izjavil je, da so preverili, koliko covidnih dodatkov so koristili računovodski servisi, in ugotovili, da ne prav veliko, kar naj bi po njegovem mnenju dokazovalo, da servisi nimajo večjih težav. Logika za to utemeljitvijo nam je neznana. Ob tem je minister dejal, da so »vnaprej dani vsi roki. In ti roki niso vezani samo na davčne obračune, ampak tudi na letne obračune, na statistike, ki jih vodi Ajpes; tudi tja se posredujejo vsa letna poročila. In glede na obseg dela, ki ga imajo računovodski servisi, in seveda so tudi plačani za delo, ki ga opravljajo, v tem trenutku ne vidim razlogov za podaljšanje rokov.«

Statistika, ki bi morala prepričati ministra

Ministrova izjava je zaposlene v računovodskih servisih močno razburila, ena od bolj aktivnih računovodij pa se je odločila, da bo ministru postregla z bolj relevantno statistiko. Vika Turšič je Ajpes prosila, ali ji lahko posredujejo podatke o tem, kako je potekala lanska oddaja poročil, ob katerih dnevih in v katerem delu dneva so bila oddana poročila.

Delo ponoči in med prazniki

Lažniva sekretarka

Kristina Šteblaj, državna sekretarka na ministrstvu za finance, je 27. marca lani v državnem zboru zatrdila, da je oddana že velika večina poročil za leto 2020. Podatki kažejo, da jih je bilo v tistem trenutku oddanih manj kot pol.

Iz tabele, ki jo je prejela, je razvidno, da so računovodski servisi oddajali letna poročila vsak dan v obdobju od 19. januarja, ko jim je bil omogočen dostop do aplikacije, pa do 10. maja, ko so letna poročila oddali še zadnji zamudniki. Uradno je bil rok podaljšan do 30. aprila. V rednem delovnem času (med 7.00 in 15.59) je bilo oddanih 93.845 letnih poročil, kar je 66 odstotkov, v popoldanskem času (16.00–20.00) 28.104 letna poročila, kar je 20 odstotkov, in v nočnem času (20.01–6.59) 20.646 letnih poročil, kar je 14 odstotkov. Kar tretjina poročil je bila torej oddana zunaj običajnega delovnega časa. Poleg tega podatki kažejo, da je 9528 (7 %) letnih poročil oddanih ob sobotah, 7041 (5 %) ob nedeljah ter med prazniki 3468 (2 %) letnih poročil. Ob tem je izjemno pomemben podatek, da je bilo lani do predpisanega roka oddanih le 63,39 odstotka poročil. Več kot polovica poročil pa je bila oddana med 27. marcem in 30. aprilom.

Čas se izteka

Vika Turšič je statistiko posredovala tudi ministrstvu za finance, v upanju, da jih relevantni podatki morda prepričajo, da bi letos računovodskim servisom omogočili normalno delo. A upanja je malo. Kot nam je že pred časom pojasnil direktor Fursa Ivan Simič, mora država tako podaljšanje urediti z zakonom. Glede na to, da zakonski predlog še ni pripravljen, v državnem zboru pa je do konca roka predvidena le še ena redna seja, je upanje res majhno.

Kako bodo ravnali državni organi?

Neuradno smo sicer izvedeli, da bodo na Fursu omogočali oddajo dokumentov tudi po 31. marcu in da zamudnikov ne nameravajo kaznovati. A večjo težavo predstavlja Ajpes, ki običajno po preteku roka 31. marca zaklene sistem in onemogoča oddajo letnih poročil. Na Ajpes smo tudi naslovili vprašanje, kako bodo ravnali letos, a do konca redakcije odgovora nismo prejeli.