Danes maratonski nadzor hitrosti

Policisti bodo po vsej državi danes vse od jutranjih ur prežali na prehitre voznike. Na spletni strani policije so objavili pregled lokacij, kjer bodo izvajali maraton nadzora hitrosti. Našteli so kraje in cestne odseke ter natančne ure, ko bodo z različnimi merilniki hitrosti opravljali nadzor, tudi na številnih primorskih prometnicah.

Slovenski policisti se danes pridružujejo vseevropski akciji. Maraton nadzora hitrosti bo na številnih cestnih odsekih med 6. in 18. uro. Na policiji poudarjajo, da želijo z vnaprejšnjim obveščanjem voznikov in objavo lokacij delovati preventivno, da bi vozniki z umirjeno vožnjo pripomogli k varnejšim cestam. Želijo si, da bi vozniki s takšno vožnjo nadaljevali tudi, ko ni poostrenih nadzorov.

Z različnimi radarji bodo policisti tudi na območju koprske in novogoriške policijske uprave. Promet bodo nadzirali tako na mestnih ulicah kot v naseljih in izven njih, na lokalnih, regionalnih in glavnih cestah ter na avtocestah oziroma hitrih cestah. Na delu bodo policisti splošnih postaj, prometni policisti in policisti specializirane enote za nadzor prometa.

Neprilagojena hitrost poveča tveganje za hujše poškodbe

“Predvsem znotraj naselij že manjša kršitev omejitve hitrosti lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. V primeru trka vozila v pešca ali kolesarja pri 30 km/h je tveganje za smrtne ali hude poškodbe pešca relativno majhno (10-odstotno). Pri višjih hitrostih se tveganje izrazito poveča. Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v pešca je enak padcu z višine 9,8 m. Pri hitrosti vozila s 60 km/h je tveganje za smrt pešca že 90-odstotna,” s konkretnimi primeri na policiji poskušajo voznike spodbuditi k varnejši vožnji.

Hkrati pa policisti opozarjajo, da je neprilagojena hitrost glavni vzrok številnih prometnih nesreč, v zadnjih letih se je približno petina nesreč zgodilo prav zaradi prevelike hitrosti. Pri smrtnih prometnih nesrečah je ta delež še večji - v zadnjih letih se giba okrog 37 odstotkov. Na policiji poudarjajo, da želijo zmanjševati povprečne hitrosti, kar bi pomenilo manj mrtvih ter hudo in lažje poškodovanih. Lani je zaradi hitrosti v nesrečah umrlo 26 ljudi.

S povečanjem hitrosti se voznikovo vidno polje zožuje, zaradi česar pride do tako imenovanega tunelskega vida. Hitreje kot vozimo, dlje pred vozilo usmerjamo pogled, naše vidno polje pa je ožje. Zato težje zaznamo ali sploh ne zaznamo dogajanja ob cesti, kolesarjev, pešcev, ki želijo prečkati vozišče ... Če vozimo s prilagojeno hitrostjo in smo pozorni na dogajanje tudi daleč pred svojim vozilom, lahko pravočasno zaznamo prometno ureditev in dogodke, predvidimo njihov potek in ustrezno reagiramo.

26

ljudi je lani zaradi hitrosti umrlo na slovenskih cestah

Policisti voznike znova opominjajo, da smo za dobro prometno varnost odgovorni vsi. K varnejšim cestam lahko prispevamo predvsem tako, da se odgovorno obnašamo v prometu.

---