Foto: Reuters
Foto: Reuters

Osrednje slovesnosti se je udeležilo več tisoč ljudi ter številne delegacije. Med gosti so bili visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić, podpredsednica nemškega parlamenta Aydan Ozoguz, namestnica generalnega sekretarja Združenih narodov Alice Nderitu, turški poslanec in podpredsednik vladajoče turške stranke AKP Numan Kurtulmus, črnogorski premier Dritan Abazović in nizozemska ministrica Kasja Ollongren.

Predsednik predsedstva BiH Šefik Džaferović je dejal, da danes ni bolj žalostnega kraja na svetu in da je bil genocid v Srebrenici skrbno načrtovan zločin s političnimi motivi.

"To je bilo sklepno dejanje vzpostavljanja koridorja v dolini Drine in eliminacije Drine kot meje, ki jo je vodja bosanskih Srbov Radovan Karadžić že maja 1992 odredil kot enega od šestih strateških ciljev vojne. Genocida ni izvršil ne srbski narod ne neka odtujena enota, ampak institucionalna struktura Republike srbske s podporo iz Srbije," je dejal.

Visoki predstavnik EU za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell je poudaril, da ni prostora za zanikanje genocida, revizionizem in poveličevanje vojnih zločincev ter da ne more priti do pomiritve brez priznavanja zločinov.

Številne ženske so izgubile vse svojce. Foto: Reuters
Številne ženske so izgubile vse svojce. Foto: Reuters

"Medtem ko ohranjamo Srebrenico v našem srcu, Evropska unija stoji ob BiH in Zahodnem Balkanu. EU je zgrajena kot skupen mirovni projekt in želimo, da BiH pristopi k EU. To pa je zelo odvisno od voditeljev te države in njihove odločnosti, da prisluhnejo ljudem in da postavijo mir, medsebojno razumevanje in dialog na vrh svojih prednostnih nalog," je povedal Borrell.

"Moramo se strinjati, da vedenje vseh tistih, ki poveličujejo vojne zločine, pomeni žalitev za vse, ki žalujejo, in za vse nas, ter ogrožajo napore za boljšo prihodnost," pa je dejal Schmidt in priznal, da čuti tudi breme neuspeha mednarodne skupnosti, da ni zaščitila tistih, ki so bili izpostavljeni grožnji.

Opravičilo Nizozemske za svojo vlogo

"Za genocid obstaja samo en krivec, in to je vojska bosanskih Srbov. Odpovedala je mednarodna skupnost, odgovorna je tudi nizozemska vlada, zato se vam najgloblje opravičujemo," pa je dejala Ollongrenova.

Srebrenica je bila namreč varovano območje ZN, nizozemske modre čelade, ki so delovale tam, pa so bile opremljene samo z lahkim orožjem. Srbske sile so brez njihovega nasprotovanja okoli 25.000 žensk, otrok in starejših oseb prepeljale na območje pod nadzorom vojske BiH, nad moškimi pa izvedle pokol.

Z Ollongrenovo se je strinjala tudi podpredsednica bundestaga. "To je bil neuspeh celotne mednarodne skupnosti. To, kar se je zgodilo tu, se ne sme nikoli nikjer ponoviti," je poudarila Aydan Ozoguz.

Ženska med žalovanjem v spominskem centru Potočari, kjer so grobovi bošnjaških žrtev pokola v Srebrenici. Foto: Reuters
Ženska med žalovanjem v spominskem centru Potočari, kjer so grobovi bošnjaških žrtev pokola v Srebrenici. Foto: Reuters

Črnogorski premier se je za izjavo opravičil

Burne odzive pa je s svojo izjavo sprožil črnogorski premier Abazović, ki je dejal, da zločin ni bil izvršen nad Bošnjaki, ampak nad ljudmi.

Podpredsednik Ameriško-evropskega zavezništva v Washingtonu in nekdanji minister v vladi Federacije BiH Reuf Bajrović je njegovo izjavo označil za "zgodovinsko sramoto Črne gore" in zahteval, da se Črna gora opraviči.

Abazović se je posledično opravičil združenju Matere Srebrenice. "Oprostite Matere Srebrenice na nejasno izrečeni misli. Znano je, da je vsako dejanje odvisno od svojega cilja. Moj cilj je mir. Genocid storjen nad Bošnjaki v Srebrenici naj se nikoli nikomur ne ponovi," je zapisal na Twitterju.

"Naši otroci so bili ubiti samo zato, ker so Bošnjaki, ubila jih je organizirana vojska. V Potočarih ni prostora za relativizacijo zločina," so bile na Twitterju jasne srebreniške matere.

V odzivu na Abazovićev spodrsljaj, med katerim je prav tako dejal, da genocid niso storile vojske pač pa politike, je njegov obrambni minister Raško Konjević nedvoumno sporočil, da je bil genocid izvršen nad Bošnjaki, župan črnogorske prestolnice Podgorice Ivan Vuković pa se je opravičil v imenu premierja.

Po podatkih spominskega centra v Potočarih so sile bosanskih Srbov od 11. do 19. julija 1995 v Srebrenici ubile 8372 bošnjaških moških in dečkov, pa tudi žensk.

Posmrtne ostanke žrtev so po vojni našli v več kot 150 množičnih grobiščih, večinoma sekundarnih. V Potočarih od leta 2002 vsako leto pokopavajo posmrtne ostanke identificiranih žrtev na osrednji spominski slovesnosti. Doslej so jih pokopali 6671, najmlajša je bila stara 16 let.

V članicah EU-ja se 11. julij od leta 2009 obeležuje kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.

Travme Srebrenice

Tokrat v osredju ženske

Slovesnost v Ljubljani. Foto: BoBo
Slovesnost v Ljubljani. Foto: BoBo

Organizacijski odbor je ob tokratni obletnici izpostavil vlogo žensk v boju za resnico o genocidu kot tudi to, da so bile tudi one žrtve.

Munira Subašić je v Srebrenici izgubila moža in sina, nasprotna stran o krivdi ni želela slišati, prva leta so jih ob prihodu v Potočare kamenjali, danes je tam spominski center, je za Radio Slovenija poročal dopisnik Boštjan Anžin. "To je bilo nepravično do nas. Če so že zagrešili to, bi se lahko vsaj pokesali. Zato sem kot mati sklenila, da ne bom nikoli odnehala in da mi nihče ne bo prepovedal govoriti resnice," je dejala Munira Subašić.

Bolečih zgodb je na tisoče. Ko sva se razhajala, sva se samo pogledala. Nič si nisva mogla reči. Ta prizor me bo preganjal vse življenje, se dogodkov pred 27 leti in slovesa od svojega brata spominja Salih Mulalić.

Pohod za mir

Kot je še poročal Anžin, so v Srebrenici tudi že udeleženci pohoda miru – okoli 100 kilometrov dolge poti, po kateri so takrat poskušali priti do osvobojenega ozemlja pri Tuzli. Postavili so umetniško instalacijo "Mamina ruta", izobesili so jih več kot 5000. "Nimam ne vnukov ne otrok, nikogar več nimam. Sama sem in ob tem času se vsako leto spet odprejo rane," pravi Nura Mustafić.

Zaradi zločinov in genocida je bilo skoraj 50 ljudi obsojenih na več kot 700 leta zapora, tudi takratni predsednik Republike Srbske Radovan Karadžić in poveljnik vojske Republike Srbske Ratko Mladić. V Bosni in Hercegovini velja zakon o prepovedi genocida in poveličevanja vojnih zločincev, ki pa ga v entiteti Republiki srbski ne priznavajo; podobno je v Srbiji, kjer so sicer prevzeli del odgovornosti za zločine. Vrstijo se pozivi, da genocida v Srebrenici ne smemo pozabiti ali zanikati; ruski napad na Ukrajino pa nas opominja, kako krhek je mir, je še poročal Anžin.

Slovesnost je potekala tudi v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani, udeležil se jo je tudi Borut Pahor. Foto: BoBo
Slovesnost je potekala tudi v Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani, udeležil se jo je tudi Borut Pahor. Foto: BoBo

Predsednica DZ-ja: Bridki spomin naj bo trajen in iskren opomin

MZZ: Za prihodnost BiH ključni spoštovanje, dialog in sprava

Srebrenica mora ostati v našem spominu tudi kot opomin mednarodni skupnosti, da se tovrstna grozodejstva ne bi smela nikoli več ne ponoviti ne dopustiti, so ob obletnici genocida v Srebrenici zapisali na zunanjem ministrstvu ter poudarili, da so za prihodnost BiH ključni spoštovanje, dialog in sprava.

"Genocid v Srebrenici je eden najtemnejših trenutkov v svetovni zgodovini in odgovornost vseh je boriti se za pravico in resnico ter proti zanikanju genocida," so zapisali in dodali, da morata zavezanost humanosti in pravičnosti ostati temelj naše civilizacije.

Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je tvitnila, da spomin na grozodejstva tudi po 27 letih ostaja živ, letos, ko na evropskih tleh spet divja vojna, pa je opomin, da se kaj takega ne sme ponoviti, še toliko pomembnejši.

Slovesnost ob obletnici genocida je potekala tudi v Muslimanskem kulturnem centru, kjer je zbrane nagovoril predsednik republike Borut Pahor.

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič pa je v poslanici ob obletnici zapisala, da se žal zdi, da je kruta srebreniška zgodovinska ura pozabljena, saj smo že več mesecev priča novi vojni v naši bližini, katere vpliv občuti skoraj ves svet, in dodala, da naj bo bridki spomin Srebrenice trajen in iskren opomin.

Poudarila je, da je še kako pomembno, da pokol v Srebrenici poimenujemo z njegovim pravim imenom – genocid, da so prepoznani krivci za to, žrtvam pa dano potrebno priznanje in pieteto.

"Tega ne dolgujemo le slednjim, temveč tudi njihovim svojcem in preživelim ter rodovom, ki šele prihajajo," je zapisala.

Opozorila je, da na rane Srebrenice, ki se najverjetneje ne bodo nikoli zacelile, dodatno sol vsa leta posipajo nesprejemljivi poskusi zanikanja ali poveličevanja tega zločina, relativiziranje dejstev in nabiranje političnih točk s provokativnimi izjavami.

Po njenem prepričanju je spravni proces pomemben dejavnik evropske prihodnosti regije. "V že tako krhkem okolju Zahodnega Balkana je evropska perspektiva nujna, stabilnost in mir v regiji pa vrednoti, ki obenem pomenita tudi garant vsestranskega napredka in razvoja," je poudarila.

V Srebrenici posmrtne ostanke okoli 1000 žrtev še iščejo