Visoke cene energentov so zaslužke naftnih podjetij poslale v višave. Foto: Reuters
Visoke cene energentov so zaslužke naftnih podjetij poslale v višave. Foto: Reuters

Naftne družbe po vsem svetu letos beležijo rekordne dobičke zaradi enegetske krize in visokih cen energentov po začetku ruske vojne v Ukrajini, kar je sprožilo nejevoljo vlad držav in prebivalcev, ki se soočajo z drastičnim povečanjem življenjskih stroškov in visoke inflacije.

Zaradi velikih zaslužkov energetskih podjetij so se številne države odločile uvesti davke na nepričakovane dobičke, da bi tako del tega denarja preusmerile v ukrepe za pomoč podjetjem in prebivalcem pri soočanju z energetsko draginjo.

Septembra je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen napovedala, da bodo velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo nafte, plina in premoga plačala "krizni prispevek" na svoje povečane dobičke v letu 2022.

Napovedan je bil 33-odstotni davek na letošnji dobiček, kar je za več kot 20 odstotkov več od povprečja preteklih treh let.

ExxonMobil je oktobra poročal, da je bil dobiček v tretjem četrtletju skoraj 20 milijard dolarjev. Foto: Reuters
ExxonMobil je oktobra poročal, da je bil dobiček v tretjem četrtletju skoraj 20 milijard dolarjev. Foto: Reuters

"Vlaganja odvisna od privlačnosti Evrope"

Tiskovni predstavnik Exxona Casey Norton je v sredo dejal, da je davek na nepričakovane dobičke "kontraproduktiven", saj odvrača od naložb in spodkopava zaupanje vlagateljev. Kot je dejal, bo Exxon bo davek upošteval, ko bo razmišljal o prihodnjih večmilijardnih naložbah v oskrbo z energijo v Evropi in zelenem prehodu.

"Ali bomo tu vlagali, je odvisno predvsem od tega, kako privlačna in globalno konkurenčna bo Evropa," je zatrdil Norton.

Po poročanju BBC-ja je Exxon vložil tožbo na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu.

Po navedbah glavne finančne direktorice ameriške družbe Kathryn Mikells bi lahko davki na nepričakovane dobičke, ki so jih uvedli v Evropi, do konca leta 2023 podjetje prikrajšali za najmanj dve milijardi dolarjev.

Iz Exxona so sporočili, da so v zadnjem desetletju v projekte rafinerij v Evropi vložil tri milijarde dolarjev, s čimer so pomagali pri dobavi energentov v času, ko si na celini prizadevajo za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije.

Dodatni davki motijo tudi drugo ameriško naftno korporacijo Chevron, ki je opozorila, da bi obdavčitev proizvodnje nafte prispevala le k slabši oskrbo z energijo, saj bo naftne družbe odvračala od naložb.