Krog ob slovenski meji, 8. del

Tokratno etapo smo začeli v Markovcih pri Ptuju. Zapeljali smo se čez kanal, ki vodi do hidroelektrarne Formin, in nadaljevali po Dravski kolesarski poti skozi vasi Nova vas pri Markovcih, Stojnci, Muretinci in Gajevci proti Forminu, kjer smo ponovno prečkali kanal in nadaljevali po makadamski kolesarski poti ob kanalu. Pred Ormožem smo zapustili kanal in zavili proti naselju Mihovci pri Veliki Nedelji, od koder smo kolesarili po glavni cesti do tri kilometre oddaljenega Ormoža, mesta v Prlekiji ob reki Dravi, po kateri poteka meja s Hrvaško.

Nadaljevali smo po glavni cesti skozi naselje Pavlovci, kjer smo zavili proti Miklavžu pri Ormožu. Kolesarili smo po vinski cesti po gričevnati pokrajini skozi Vuzmetince in Presiko, kjer smo se povsem približali meji s Hrvaško. Bližali smo se Prekmurju in pokrajina je postajala vse bolj ravna. Pot nas je vodila skozi Veščico, Razkrižje, čez reko Muro v Prekmurje. Naša pot po Prekmurju se je začela v jugovzhodnem ravninskem delu, ki se imenuje Dolinsko. Zaznamujejo ga neokrnjena narava, zeleni travniki, barvita polja in mirne vasice. Prvi večji kraj, skozi katerega smo kolesarili, so bili Črenšovci, gručasto naselje ob glavni cesti Murska Sobota–Lendava. Pot smo nadaljevali skozi Gomilico, nato čez nadvoz, ki nas je pripeljal na drugo stran avtoceste, kjer nas je pozdravilo naselje Turnišče. Na robu naselja pri majhnem ribniku Magdičove jame nas je čakal kombi z malico.

Po počitku in malici smo sedli na kolesa in se odpeljali do glavne ceste, kjer smo zavili desno proti Dobrovniku. Čez kakšen kilometer smo prečkali reko Ledavo, ki izvira na avstrijskem Štajerskem, po nekaj kilometrih priteče v Slovenijo, teče proti jugu do umetnega Ledavskega jezera, nato zavije proti jugovzhodu mimo Murske Sobote, skozi Lendavo in se na najvzhodnejši točki Slovenije, slovensko-hrvaško-madžarski tromeji, izliva v Muro. Ledava je v tem ravninskem delu bolj podobna potoku, saj teče počasi in ima zlasti poleti zelo malo vode. Takoj za mostom čez Ledavo smo zavili levo po bližnjici naravnost proti vasi Filovci in v daljavi opazovali čudovito »belo golobico«, kot znameniti Plečnikovi cerkvi v Bogojini pravijo domačini. Vas Filovci ima bogato zgodovino lončarjenja. V vasi je muzej na prostem z značilnimi panonskimi hišami, kritimi s slamo, in muzejem lončarstva. V Filovcih smo zapeljali na lepo kolesarsko pot, ki je speljana tik ob glavni cesti Lendava–Moravske Toplice. Čez dober kilometer smo z glavne ceste zavili proti Bogojini in si ogledali znamenito Plečnikovo cerkev z okroglim zvonikom, ki je viden že od daleč in je prava paša za oči. Nadaljevali smo skozi Tešanovce, kjer smo se ustavili še v znani čokoladnici na domačiji Passero, in nato nadaljevali do Moravskih Toplic, kjer smo zaključili etapo.