V Republiki Srbski v veljavo stopila Dodikova sporna zakona

Podpisal zakon, ki Banjaluki omogoča, da obide ali ignorira odločitve najvišjega mednarodnega odposlanca v državi.
Fotografija: FILE PHOTO: President of Republika Srpska (Serb Republic) Milorad Dodik waves as he attends Serb Republic national holiday, banned by the constitutional court, in East Sarajevo, Bosnia and Herzegovina, January 9, 2023. REUTERS/Dado Ruvic/File Photo FOTO: Dado Ruvic Reuters
Odpri galerijo
FILE PHOTO: President of Republika Srpska (Serb Republic) Milorad Dodik waves as he attends Serb Republic national holiday, banned by the constitutional court, in East Sarajevo, Bosnia and Herzegovina, January 9, 2023. REUTERS/Dado Ruvic/File Photo FOTO: Dado Ruvic Reuters

Dva sporna zakona, ki ju je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik podpisal v petek, sta bila danes objavljena v uradnem listu Republike Srbske. Zakona, ki ju je sicer visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH že pred tem razveljavil, sta s tem stopila v veljavo. Na sprejetje zakonov se je kritično odzval tudi Washington.

Sprejetje zakonov je v soboto neposredno obsodil ameriški državni sekretar Antony Blinken. Kot je zapisal na Twitterju, je Dodik s podpisom zakona o nepriznavanju odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v tej srbski entiteti BIH, kršil ustavo Bosne in Hercegovine ter spodkopal daytonski sporazum.

Kaj pravi zakon?

Dodik je v petek podpisal zakon, ki Banjaluki omogoča, da obide ali ignorira odločitve najvišjega mednarodnega odposlanca v državi. Ta, trenutno nemški diplomat Christian Schmidt, nadzoruje civilne vidike daytonskega mirovnega sporazuma, ki je končal vojno v letih 1992-1995. Mednarodni odposlanec ima pomembna izvršilna pooblastila, zlasti za odpuščanje izvoljenih uradnikov in vsiljevanje zakonov.

Parlament entitete je 21. junija sprejel spremembo zakona, v skladu s katero Schmidtovih odločitev ne bodo več objavljali v uradnem listu entitete, s tem pa v njej tudi ne bodo več veljale. Schmidt je nato 1. julija razveljavil to spremembo zakona, pa tudi odločitev skupščine v Banjaluki o nespoštovanju odločitev ustavnega sodišča BiH.

Schmidt je takrat izpostavil, da oba koraka pomenita napad na ustavno sodišče BiH in poskus ogrožanja odločitev pravnega in ustavnega okvira BiH, vključno z odločitvami visokega predstavnika.

Spomnil je tudi, da parlamenta entitet nimata pravice do odstopanja od določil ustave BiH ali drugih obveznosti, ki izhajajo iz daytonskega mirovnega sporazuma. Ena od teh je tudi sodelovanje z visokim predstavnikom.

Uvedel spremembe kazenskega zakonika

Obenem je uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih bodo dejanja, ki kršijo ustavno ureditev države, v prihodnje obravnavali kot kaznivo dejanje. Zanje je zagrožena večletna zaporna kazen.

Dodik je sicer že kazensko ovadil samega sebe zaradi sprejema zakona o nepriznavanju odločitev ustavnega sodišča BiH. Državno tožilstvo BiH je na podlagi te ovadbe začelo postopek proti Dodiku.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije