V nadaljevanju preberite:

Približno leta 2015 so se začeli v zavetišču za brezdomce, kjer so v preteklosti poskrbeli predvsem za bivanje brezdomcev z resnimi odvisnostmi od različnih mamil in duševnimi težavami, pojavljati novi uporabniki. »Niso imeli za brezdomce značilnih težav. Imeli so službe, prijatelje, njihova življenja so bila v vseh pogledih urejena. Vendar si niso mogli privoščiti stanovanja.«

Tako je nove razmere v enem od zavetišč za brezdomce opisala Tamara Kuschel, delavka dobrodelne organizacije De Regenboog, ki od 70. let prejšnjega stoletja skrbi za ljudi brez doma. Opisuje sicer razmere v Amsterdamu, vendar bi jih lahko marsikje v Evropi. Nepremičninska kriza, glede katere Slovenija enkrat za spremembo žal ni med perifernimi, ampak jedrnimi članicami Evropske unije, je postala tako velika težava, da celo Združeni narodi opozarjajo, da neodzivnost ali premajhen odziv držav na problematiko usmerja veter v jadra desničarskih populistov tudi na prihajajočih volitvah v evropski parlament.