Slovenija
26315 ogledov

To je meteorologe letos poleti najbolj presenetilo

nevihta strela Profimedia Poletna nevihta.
Letošnje poletje je prineslo nove izredne vremenske razmere.

Po oceni klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj je izrednim vremenskim razmeram botrovalo več dejavnikov, preseneča pa sočasni pojav vročinskih in padavinskih rekordov.

"Vsako leto smo priča novim meteorološkim rekordom in jih kar že pričakujemo. Kar pa letos preseneča, pa je sočasno pojavljanje tako vročinskih kot padavinskih rekordov in to po vsej zemeljski obli skoraj naenkrat. Dogajanje in škode so nenadoma, tako kot ogrevanje planeta, globalne," za STA pojasnjuje klimatologinja.

Na vprašanje, kaj vse je botrovalo izrednim vremenskim dogodkom, odgovarja, da so se že junija temperature zraka, tal in oceanov pospešeno dvignile nad povprečne vrednosti, njihova odstopanja v globalni skali pa so bila največja v zgodovini meritev. Izredno topel je bil tudi Atlantski ocean, deli Sredozemskega morja pa so bili na začetku poletja za vsaj štiri stopinje toplejši od povprečij.

"To je pomenilo ogromno tople vode, ki obilno izhlapeva in pošilja v ozračje ogromne količine vodne pare. In ker je bil tudi zrak topel, je skladiščil več vodne pare. Za vsako stopinjo Celzija, ko je zrak toplejši, vanj spravimo okoli sedem odstotkov več vodne pare. Padavinski procesi imajo tako na voljo večjo zalogo vode, če so ob tem izpolnjeni še drugi pogoji v ozračju, kot so prehod hladne fronte nad razgibanim terenom, stalen dotok vlažnega zraka ali močna nestabilnost ozračja," razlaga Kajfež Bogataj in dodaja, da toplejše podnebje poveča tudi hitrost vzponskih tokov v nevihtnih oblakih, ki dajejo najbolj obilne padavine.

"V povprečju naj bi se ta povečala za en meter na sekundo, kar pomeni tudi silovitejše konvektivne padavine. In letošnje poletje je bilo globalno in tudi marsikje v Evropi najtoplejše v zgodovini merjenj. Zato so tudi padavinski dogodki prav letos zelo intenzivni. Zelo podobni učinki ogromnih temperaturnih razlik vodijo tudi v nastanek večje toče, v obsežnejši razvoj nevihtnih oblakov in posledično večje verjetnosti za tornade," sklene.

"Dvakrat več dežja za štirikrat večjo škodo"

Glede prihodnjih vremenskih scenarijev Kajfež Bogataj pravi, da smo večino vremenskih situacij, ki nas čakajo, že izkusili, "vseh pa zagotovo še ne". Pri tem se moramo po njenih besedah zavedati, da "stoletne vode" po novem postajajo "desetletne vode", vremensko nevtralna ali varna pa nič več prav nobena regija v Sloveniji. "Povsod lahko dobimo na primer rušilne vetrove ali mogočno točo. Zlasti neugodno pa je spoznanje o nelinearnih povezavah med vremenom in škodami. Dvakrat več dežja na primer lahko povzroči tudi štirikrat večjo škodo. Torej nas že na videz majhne spremembe podnebnih spremenljivk morajo skrbeti," opozarja klimatologinja.

V luči zadnjih dogodkov bodo ključnega pomena tudi prihodnji odzivi države na področju prilagajanja na podnebne spremembe, kjer smo po oceni Kajfež Bogataj v Sloveniji "povsem zaspali". Glede blaženja izpostavlja obstoj živahnih razprav o sončni in jedrski energiji, električnih avtomobilih, pametnih omrežjih ter načrtov in ciljev "vsaj na papirju". Kljub vsemu, opozarja, "smo spregledali, da so podnebne spremembe že tukaj in bodo tukaj tudi ostale".

"Država ni bila sposobna spraviti skupaj celovite strategije prilagajanja, ki bi lajšala težave vseh sektorjev in s tem vseh nas. Prostorsko planiranje je še vedno prepuščeno interesom kapitala in ne nacionalne varnosti. Interventni zakoni v preteklosti, ad hoc izplačevanje odškodnin in celo kupovanje všečnosti pred volitvami z obljubami so bili sila neučinkoviti prijemi," je kritična klimatologinja, ki dodaja, da je ob tem izostal tudi najcenejši ukrep ozaveščanja in obveščanja prebivalstva prek izobraževalnih programov. V luči pomanjkanju medresorske institucije in potrebne kritične mase, ki bi se s tematiko ukvarjala, pa so ljudje posledično prepuščeni vzgoji prek družbenih omrežij, ki "stopnjuje čustva, ne pa razumevanja razmer, v kateri smo".

"Veliki zneski niso bili porabljeni"

Sanacija po poplavah v Trzinu in Mengšu. | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Na neizvajanje strategij in načrtov ter neobstoj zakonodajnega okvira za prilagajanje na podnebne spremembe opozarja tudi Jonas Sonnenschein iz okoljske nevladne organizacije Umanotere. Po njegovi oceni je na tem področju tudi "strukturno pomanjkanje znanja in strokovnjakov", pri čemer pa "še vedno pa ni jasno, kako težavo odpraviti".

Kot izpostavlja, je bilo v iztekajočem finančnem okviru EU v obdobju 2014-2020 področje prilagajanja podnebnih spremembam v Sloveniji področje z najnižjim odstotkom uporabe sredstev. "Veliki zneski sredstev EU, ki so bili na voljo, niso bili porabljeni. Poleg tega je bilo iz načrta za okrevanje in odpornost pred kratkim ukinjenih 170 milijonov evrov sredstev za protipoplavne ukrepe," opozarja.

Glede dolgoročnih ukrepov poudarja, da moramo sistematično spremeniti način delovanja v novem in spreminjajočem se podnebju, kar mora zadevati vse od kmetijstva, industrije, infrastrukture, zasnove mest do opreme stavb in našega vedenja.

Med glavnimi ukrepi, ki jih bo po njegovi oceni treba izvesti na področju kritične infrastrukture in v okolju, so ukrepi za zaščito pred poplavami, pred sušo in ekstremno vročino (zlasti za najbolj ranljive prebivalce), odpornost gozdov proti neurjem, sušam, požarom in škodljivcem ter gradnja podnebno odporne infrastrukture (vodna in električna omrežja, železnice, ceste in mostovi).

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 5
  • Fulmmer 19:20 08.avgust 2023.

    Ja kaj pol? Prodamo Slovenijo in se izselimo?

  • 515b8e52bfc9c974c8421f6b74ddc80d98b3412a 17:56 08.avgust 2023.

    Na podnebne spremembe se je potrebno pripraviti. Prvo je potrebno spremeniti gradbene predpise. Domovi morajo biti manjsi, najbolje je, da so mobilni. Preprosto se v primeru poplav odpeljes na varno. Nevihte bodo vse mocnejse. Sploh ni pomembno vec, kaj povzroca ...prikaži več podnebne spremembe, ker poti nazaj ni vec. Selili se bomo proti severu in ob eni tocki spet vsi nazaj v Afriko.

  • RAJKO 14:25 08.avgust 2023.

    Vlada je kriva najbolj za poplave saj so zavrnili EU protipopalvno zaščito. Sedaj bi lahko bila škoda minimalna.

Sorodne novice