Rojstni list in ustanovna listina Nove Gorice sta končno doma

Ravnikarjevo leto se v Novi Gorici zaključuje z izjemno pridobitvijo. Arhitekt in profesor Janez Koželj je mestu podaril dragocena dokumenta, Ravnikarjevo skico Magistrale iz leta 1947 in prvo skico urbanistične zasnove mesta z letnico 1948. “Novi Gorici poklanjam ustanovno listino in rojstni list mesta,” je ob tem poudaril Koželj. Za hrambo obeh dokumentov bodo skrbeli v Pokrajinskem arhivu Nova Gorica.

NOVA GORICA > Leto, ki ga je Nova Gorica posvetila snovalcu mesta, arhitektu in urbanistu Edvardu Ravnikarju (1907-1993), se zaključuje z izjemno pridobitvijo. Če je doslej veljalo, da Nova Gorica nima originalnega dokumenta o tem, kako je sploh nastala, zdaj temu ni več tako. Profesor Janez Koželj, eden od zadnjih dveh Ravnikarjevih asistentov na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, je danes županu Mestne občine Nova Gorica Samu Turelu predal dragocena dokumenta, skico Magistrale (Kidričeve ulice) z letnico 1947 in skico urbanistične zasnove mesta z letnico 1948.

Mesto, ki je nastalo iz ideje

“Vsako pravo mesto mora imeti ustanovne listine. Nova Gorica ni nastala s cesarskim ali kraljevim dekretom, ampak iz ideje narediti drugo, alternativno mesto, alternativno Gorico. Zato se kliče Nova Gorica. Da staro tradicijo zamenja nova. Prve ideje, ki so bile izrisane, predstavljajo ustanovno listino. Drugače je samo ideja v zraku. Ko jo narišeš na karto, potem je odločeno, kakšno bo mesto in v katero smer se bo razvijalo,” je o skici Magistrale povedal Koželj in pojasnil še nekatere podrobnosti Ravnikarjevega dela.

Janez Koželj

arhitekt in profesor

“Nova Gorica ni nastala s cesarskim ali kraljevim dekretom, ampak iz ideje narediti drugo, alternativno mesto, alternativno Gorico. Zato se kliče Nova Gorica. Da staro tradicijo zamenja nova.”

“Ves čas je imel v glavi predstavo, domišljijsko, kakšno naj bo to mesto po značaju. Iz tega je najprej nastala skica Magistrale kot nekega longitudinalnega parka z različnimi javnimi stavbami v sredozemskem zelenju, kot nekakšen korzo, ki je značilen za sredozemska mesta. Potem je to idejo prenesel v urbanistično zasnovo, ki temelji na geometriji, v katero je vnesel vzorce. Mesto je bilo usmerjeno proti Skalnici, imelo je tri smeri, proti Soči, morju in proti Vipavski dolini,” je dodal Koželj in poudaril, da je bil Ravnikar predvsem slikar.

Tako skica Magistrale kot urbanistična zasnova po njegovih besedah potrjujeta Ravnikarjevo vizijo, ambicijo in pogum, ki ga sam v današnjem času pogreša.

Ravnikarjevo leto je uspelo

Za župana Sama Turela je prejem dragocenih dokumentov krona prizadevanjem, da bi osvetlili delo Ravnikarja ter širši javnosti predstavili njegov pomen za nastanek in razvoj Nove Gorice ter pika na i bogatemu programu spominskega leta. “Spoznali smo, da je Edvard Ravnikar znal odgovoriti na številne izzive in potrebe po novem mestu takoj po vojni in je slednje zastavil ne samo v duhu najsodobnejših praks, temveč je vanj vtkal tudi brezmejnost in duh tega primorskega kraja. Ravnikarjevo leto zaključujemo z zavedanjem, da smo vsi skupaj lahko kos še tako težkim izzivom, ki bodo in so pred nami, če bomo udejanjali najnaprednejše rešitve za naš čas,” je poudaril župan.

Poklona so veselijo tudi v Društvu primorskih arhitektov Primorske, ki je vodstvu mestne občine dalo pobudo o posvetitvi leta Edvardu Ravnikarju in sooblikovalo program. “To je potrditev identitete mesta in tudi za stroko zelo pomembno dejanje, na to kot arhitekti gledamo zelo čustveno,” je poudarila predsednica Ines Bonutti.

Oba dokumenta bodo odslej hranili v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Direktorica dr. Tanja Martelanc je ob tem izpostavila, da gre za izjemno pridobitev. “Ko sem prišla v pokrajinski arhiv, sem kot umetnostna zgodovinarka z žalostjo ugotovila, da nimamo nobenih dokumentov o tem, kako je Nova Gorica nastajala, kakšna je bila vizija Ravnikarja. Vse se je hranilo v Ljubljani, v Muzeju oblikovanja in arhitekture in v drugih inštitucijah, pri nas pa nič. Zato smo zelo ponosni in se bomo potrudili, da bo ostala v takem oziroma še v lepšem sijaju.”

Kot je povedala, bodo originalno skico urbanistične zasnove najprej poslali v restavratorsko delavnico Arhiva republike Slovenije, kjer bodo popravili raztrganine, nato jo bodo skenirali v visoki resoluciji in shranili v depoje. Strankam bo na voljo skenirana različica. Poskrbeli bodo tudi za hrambo skice Magistrale.

---