DZ soglašal z zakonom o debirokratizaciji
DZ je včeraj s 46 glasovi za in 41 proti potrdil zakon o debirokratizaciji. Ta bo po mnenju vlade in koalicije olajšal dostop do javnih storitev in ukinil nekatera administrativna bremena. Nasprotoval mu je del opozicije, kjer so opozarjali, da je bil pripravljen mimo vseh običajnih procesov.
Foto: TA
LJUBLJANA
> Gre za prvi paket sprememb za debirokratizacijo, je v imenu predlagatelja dejala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Katja Triller Vrtovec in dodala, da je strateški svet za debirokratizacijo prejel še več drugih predlogov, ki jih bodo vključili v nove pakete. Paketno reševanje se jim zdi edino možno.
Zakon z namenom olajšanja dostopa do javnih storitev in ukinitve nekaterih administrativnih bremen posega v 12 zakonov, poleg tega pa razveljavlja zakone in podzakonske predpise, izdane na njihovi podlagi, ki se ne uporabljajo več.
Po zakonu se bodo lahko v centralnem registru prebivalstva dodali podatki o mobilni številki in elektronskem naslovu, ki naj bi omogočali hitrejši in učinkovitejši kontakt uradnih oseb s posamezniki.
Po novem je predvidena možnost vročanja dokumentov na elektronski naslov, ki ga bo posameznik posredoval pristojnemu organu. Predvidena je uvedba vročanja sklepov javnim uslužbencem tudi na službeno e-pošto.
V zakonu o pravdnem postopku se bo ukinilo overjanje natisnjenih izvodov odločb z e-podpisom. V zakonu o ohranjanju narave pa se bo določilo, da naloge upravljanja zavarovanega območja lahko izvaja tudi ustanovitelj sam.
V zakonu o športu se bo ukinilo dvojno preverjanje izpolnjevanja pogojev polnoletnosti in najmanj srednje poklicne izobrazbe pri vpisu v razvid strokovnih delavcev v športu.
V zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti pa se bo določilo, da se v manjših krajih, ki so vezani na mestna pokopališča, dopušča spoštovanje želje žalujočih, da lahko pokojnik do pogreba leži doma.
Zakon bo namesto prvotno predlaganega Uradnega registra RS na predlog dela opozicije uvedel Register pravnih aktov lokalnih skupnosti, kar je bila želja občin.
Medtem ko so v SDS, NSi, SMC, SNS in DeSUS v razpravi v DZ podpirali načrtovane spremembe, so predlogu nasprotovali v LMŠ, Levici, SD in SAB. Opozarjali so, da so bili do predloga precej kritični v zakonodajno-pravni službi DZ, da predstavniki ministrstev niso sodelovali v razpravi ter da je v delih ustavno sporen.