Po Poti kulturne dediščine
Podali smo se na tradicionalni pohod po Poti kulturne dediščine, ki povezuje rojstne hiše Franceta Prešerna v Vrbi, Matije Čopa v Žirovnici, Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah, Janeza Jalna na Rodinah ter čebelnjak Antona Janše na Breznici in cerkev sv. Marka v Vrbi.
Malce več kot deset kilometrov dolga tematska pot je speljana po vaseh pod Stolom, ob lepem dnevu se odpira še lep pogled na Triglav, v daljavi je na koncu doline viden tudi Blejski grad. Pot ni naporna, saj večinoma poteka po ravnem, po lokalnih, vaških in poljskih cestah, malce se vzpne le po pašniku nad vasmi (ki pa ga lahko obidete in pot prehodite po ravni cesti pod njim). 8. februarja je, pričakovano, na poti precej živahno (letos se je pohoda menda udeležilo okoli 1500 pohodnikov), ves dan so odprte vse spominske hiše, v njih so animatorji, oblečeni v oblačila iz takratnega zgodovinskega obdobja, pred nekaterimi so tržnice z lokalno hrano, pijačo in izdelki, pohodnike čakajo čaj in medenjaki, za dva evra pa lahko kupiš pohodniško kartico, na katero nabiraš žige iz spominskih hiš.
Ker je pot krožna, lahko začnete na poljubni od tematskih točk. Mi smo začeli v Vrbi pri rojstni hiši pesnika Franceta Prešerna, nadaljevali do rojstne hiše jezikoslovca Matije Čopa v Žirovnici, se sprehodili mimo Aleje slavnih mož pri šoli v Zabreznici, si ogledali čebelnjak začetnika modernega čebelarstva Antona Janše na Beznici, obiskali rojstno hišo pisatelja Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah, sledila je rojstna hiša pisatelja Janeza Jalna in njegov grob pri cerkvi takoj ob hiši ter mimo cerkve sv. Marka nazaj v Vrbo do stare vaške lipe.
Pot je res čudovita, zato ne čakajte na naslednji kulturni praznik - lahko jo prehodite kadarkoli, saj je dobro označena (če želite obiskati spominske hiše, se prej pozanimajte o odpiralnih časih). Zraven pa si le preberite kako Prešernovo pesem, spada k vzdušju.
Prešernova rojstna hiša
Dr. France Prešeren (1800-1849) je v Vrbi, v tipični gorenjski gruntarski hiši iz 16. stoletja (a današnjo podobo je dobila po obnovi zaradi požara leta 1856), preživel prvih osem let, nato pa je odšel na šolanje. Hiša je leta 1939 na pobudo pisatelja Finžgarja postala muzej, v njej so predmeti in pohištvo iz časa pesnikovega otroštva - med njimi tudi njegova zibelka, v nekdanji žitnici pa je dragocena knjižna zbirka in razstava o Prešernovem življenju in delu. V isti hiši se je sto let kasneje rodil tudi ljubljanski nadškof Anton Vovk (1900-1963), Prešernov pranečak.
Pot, ki poteka po vaseh pod mogočnim Stolom, je dobro označena.
Čopova rojstna hiša
V Žirovnici, v Poharjevi hiši, se je rodil Prešernov prijatelj, jezikoslovec, literarni zgodovinar in bibliotekar Matija Čop (1797-1835), ki je s svojim kulturnopolitičnim programom dvigoval kulturno zavest slovenskega naroda. V hiši s stavbnimi elementi še iz 16. stoletja, je od leta 1994 razstava o njegovem življenju in delu, muzejska soba o arheološkem najdišču Ajdna, ogledate pa si lahko tudi igrano-dokumentarni film Dežela Prešernovega otroštva.
Pot vodi tudi mimo osnovne šole v Zabreznici, kjer je Aleja slavnih mož z doprsnimi kipi Čopa, Janše, Finžgarja, Jalna in Prešerna.
Čebelnjak Antona Janše
Čeprav je bil po izobrazbi akademski slikar, so bile prava strast Antona Janše (1734-1773) čebele, saj so se Janševi že od nekdaj ukvarjali z njimi. Velja za začetnika modernega čebelarstva in enega najboljših poznavalcev čebel, s svojim znanjem je navdušil cesarski dvor in postal prvi učitelj čebelarstva na Dunaju. Njegov rojstni dan (20. maj) je razglašen za svetovni dan čebel. Janševe rojstne hiše danes ni več, stoji pa na originalnem mestu rekonstruirani spominski čebelnjak, lesen, pokrit s slamo in z obnovljenimi poslikanimi panjskimi končnicami.
Finžgarjeva rojstna hiša
Rojstna hiša pisatelja Frana Saleškega Finžgarja (1871-1962) v Doslovčah, imenovana Dolenčeva kajža, je primer bivalne kulture kajžarske družine ob koncu 19. stoletja na Gorenjskem. Ker je bil pisateljev oče krojač, je bila hiša hkrati tudi delavnica. Pisateljevo zbirko v Finžgarjevi rojstni hiši so odprli leta 1971 ob stoti obletnici njegovega rojstva, obsega pa razstavo s slikami, fotografijami, listinami in knjigami o Finžgarjevem rodu, življenju in delu. Prostori so urejeni tako, da izpričujejo videz, kakršnega poznamo iz Finžgarjevih opisov.
Jalnova rojstna hiša
Rojstni hiši Janeza Jalna (1891-1966) na Rodinah so po domače rekli Mežnarija - ker je nekoč služila kot mežnarija sosednji cerkvi sv. Klemna (na njenem pokopališču pa je Jalen tudi pokopan). Na domačiji, del katere je od leta 1997 preurejen v zasebni muzej, pa še danes živi pisateljev pranečak Janez, ki obiskovalcem rad pove kakšno zanimivo zgodbo. V muzejskem delu hiše, ki je urejena kot v Jalnovih časih, so tudi pisateljevi osebni predmeti ter razstava o njegovem življenju in delu.
Cerkev sv. Marka
Cerkev sv. Marka v Vrbi - se spomnite Prešernovih verzov »… pred ognjam dom, pred točo mi pšenico bi bližnji sosed varoval - svet' Marka«? Te vrstice iz Sonetov nesreče (O, Vrba, srečna, draga vas domača) najdete na oltarnem prtu!
Finžgarjeva rojstna hiša
Prešernova rojstna hiša
Čopova rojstna hiša
