Delni izidi nedeljskih regionalnih volitev v Kataloniji kažejo, da bodo separatisti v regionalnem parlamentu izgubili večino. Največ poslanskih sedežev je po prvih projekcijah osvojila Katalonska socialistična stranka (PSC). Socialisti, ki jih na lokalni ravni vodi Salvador Illa, so imeli po več kot 95 % preštetih glasov 42 sedežev v 135-članskem parlamentu, medtem ko je bila trda separatistična stranka Junts na drugem mestu s 35 sedeži, zmernejša separatistična stranka Esquerra Republicana de Catalunya (ERC) pa je imela 20 sedežev. Ljudski enotnosti (CUP) – najmanjši separatistični stranki, ki se je prebila v regionalni parlament, napovedujejo štiri mandate.

Največja španska opozicijska stranka, konservativna Ljudska stranka, je od zadnjega glasovanja leta 2021 dosegla največje povečanje števila sedežev, in sicer s treh na 15.

Težko sklepanje koalicije

A kot kažejo izidi, bodo morali katalonski socialisti koalicijo sklepati z manjšimi strankami. Stranka PSC je na zadnjih regionalnih volitvah leta 2021 prav tako zmagala, a jim nato ni uspelo sestaviti parlamentarne večine. To so s 74 mandati nazadnje sestavili separatisti.

Tako ERC kot Junts, ki si oba prizadevata za neodvisnost, sta sodelovanje s socialisti že izključila.

Sodelovanje bi socialisti težko sklenili tudi z Ljudsko stranko Katalonije (PPC), ki je sicer njihova glavna tekmica na državni ravni. Če političnega dogovora ne bo do avgusta, bodo volitve ponovili oktobra.

Usoda Carlesa Puigdemonta

Predvolilno kampanjo je sicer zaznamovala zlasti možnost vrnitve nekdanjega katalonskega voditelja Carlesa Puigdemonta, ki je kandidat stranke Skupaj za Katalonijo (Junts) in je bil predsednik Katalonije med neuspelim poskusom odcepitve leta 2017, preden je pobegnil v Belgijo. Takrat je tudi potekal sicer uradno prepovedan referendum o neodvisnosti, Puigdemont pa je obljubil, da bo znova vložil zahtevo po neodvisnosti. "Danes smo močnejši, odpornejši in odločnejši. Napočil je čas za vrnitev," je dejal Puigdemont na končanem zborovanju kampanje v južni Franciji, blizu meje s Katalonijo.

Puigdemonta sicer v Španiji preganjajo zaradi neuspelega poskusa za neodvisnost Katalonije, ki je sprožila najhujšo politično krizo v Španiji v zadnjih desetletjih. Po amnestiji, ki jo je predlagala socialistična nacionalna vlada in bi razveljavila nalog za aretacijo, bi se Puigdemont lahko vrnil v domovino.

Španski parlament je sicer na pobudo premierja Pedra Sancheza in njegove stranke socialistov (PSOE) marca podprl zakon o pomilostitvi katalonskih separatistov, ki jih preganjajo zaradi poskusa odcepitve, vendar na poti do sprejetja zakona stoji še več političnih ovir.

Sanchez je na današnjih regionalnih volitvah sicer upal na uspeh PSC-ja, katalonske veje PSOE, ki so ji zmago napovedovale tudi ankete. Med drugim želi dokazati, da je njegov poskus zgladitve odnosov med Madridom in Barcelono volivcem privlačnejši od agende separatistov na čelu s Puigdemontom.