Na častnem mestu, pa čeprav v muzeju
Ribištvo na Slovenskem je nedavno dobilo mesto, ki si ga zasluži. A kaj, ko se to mesto nahaja v muzeju. V Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran so namreč obnovili in dopolnili tamkajšnjo ribiško zbirko. Čeprav je zbirka plod skrbnega muzealskega dela in dokazuje, da je bilo ribištvo tudi na našem delu jadranske luže nekoč cvetoča gospodarska dejavnost, ki je za sabo pustila sled tudi kot kulturna dediščina, pa je zbirka hkrati grenak opomnik na propad in zaton te panoge v slovenskem delu Istre. Navsezadnje v Sloveniji od ribištva danes živi zgolj še peščica ljudi. V državi tudi ladjarja ni več, vpis na navtične študijske smeri pa je zanemarljiv, ali potemtakem lahko sploh še govorimo o slovenskem kot o pomorskem narodu?
Povrh pa se pomorski dejavnosti na obzorju že rišejo novi izzivi. Tudi v Luki Koper, ki velja za neustavljivi motor primorskega gospodarstva, se zaradi napadov jemenskih hutijev na tovorne ladje v Rdečem morju čuti negotovost. Veliki ladjarji so se v imenu varnosti namesto za plovbo čez Sueški prekop odločili kar za plovbo okoli Afrike, kar je zvišalo cene prevoza kontejnerjev z Daljnega vzhoda v Sredozemlje. Če je še lani prevoz kontejnerja stal med 1500 in 2000 dolarjev, se zdaj cena giba med 6000 in 7000 dolarjev. Zaradi dolgotrajne zapore prekopa se lahko zgodi, da bodo ladjarji redne linije preusmerili na sever Evrope, zaradi česar bi bila Luka Koper ob del tovora. Za Luko je skrb vzbujajoča tudi morebitna globalna gospodarska recesija, ki jo že napoveduje ohlajanje nekaterih gospodarstev, denimo nemškega.
Ker v državi tudi ladjarja ni več, vpis na navtične študijske smeri pa zanemarljiv, ali potemtakem sploh lahko še govorimo o slovenskem kot o pomorskem narodu?
O ribištvu je bolje, da sploh ne začnemo pisati. Slovenci smo že tako prvaki v zmanjšanju ribolova - po tridesetih letih samostojnosti nalovimo zgolj eno petdesetino nekdanje količine rib - a smo z uveljavljanjem izključnih ekonomskih con (IEC) sosednji Italiji in Hrvaški dovolili, da Jadransko morje praktično razkosata na dvoje. Slovenski ribiči sicer že tako močno čutijo posledice neuveljavljenega arbitražnega sporazuma, zaradi katerih jim je onemogočen ribolov v velikem delu Piranskega zaliva.
Zatorej bi o izzivih, ki prežijo na panoge, kot so ribištvo, pomorstvo, obalni turizem, morali razmišljati vsak dan in ne zgolj ob slovenskem dnevu pomorstva, ki ga obeležujemo vsako leto 7. marca v spomin na sprejem resolucije o pomorski usmeritvi države. Kakopak, če nam je še kaj stalo slovesa klenih morjeplovcev.