Znanost v knjigah - knjižne novosti slovenskih založb

Kako je Leonardo da Vinci raziskoval Vipavsko dolino

Pri Založbi Univerze v Novi Gorici je izšla znanstvena monografija Leonardo da Vinci, njegova doba in potovanje v Vipavsko dolino, ki sta jo uredila Igor Grdina in Željko Oset. Knjiga po zapisu založbe obravnava povezanost Leonarda da Vincija s slovenskim prostorom, z analizo njegove osebnosti pa spodbuja raziskovalni interes za renesančnega genija, katerega privlačnost - tudi zaradi mističnosti - se ohranja 500 let po smrti. Dodana vrednost knjige je analiza Leonardovega ustvarjalnega procesa, stanja na lombardskem dvoru v Milanu, kjer je Leonardo preživel vrsto let kot gostujoči umetnik, ter detajlne analize socialno-ekonomskih-političnih razmer v Vipavski dolini leta 1500.

S tem prispevamo k celovitejšemu razumevanju zgodovinskega časa in utrjujemo vednostno podlago za nadaljnje raziskave. "Knjiga predstavlja Leonarda kot umetnika in znanstvenika ter njegov čas, ko Italija postane prizorišče francosko-habsburške napetosti, ogrožajo pa jo pogostejši in silovitejši turški vpadi čez goriška vrata. Prva politična napetost je pripeljala Leonarda v bližino goriškega prostora, v Benetke, kjer stopi v službo Serenìssime, druga pa v Vipavsko dolino, kjer za Beneško republiko preveri možnosti za vzpostavitev tehnične ovire, ki bi omejila turške vpade skozi goriška vrata v furlansko nižino," so povzeli pri založbi.

V monografiji je predstavljen tudi politično-zgodovinski oris razmer na Goriškem ter povezanost tega prostora z italijanskim prostorom ter vakuumu, ki je sledil izumrtju goriških grofov leta 1500.

Filozof Tine Hribar o ruskem vprašanju nekoč in danes

V knjigi Rusko vprašanje sodobnega filozofa in angažiranega intelektualca Tineta Hribarja, ki je izšla pri založbi LUD Literatura, gre za dvoje. Za prevpraševanje Rusov samih o svojem položaju in za vpraševanje drugih, recimo Evrope, o Rusiji in njeni evropski pa tudi azijski vlogi. Obe razsežnosti ruskega vprašanja sta navzoči že tisoč let, razločno pa sta bili spet izpostavljeni - tako na kulturni kot na politični ravni - v 19. stoletju. Rusko vprašanje je odprl F. M. Dostojevski z očitkom Evropi, da je izdala izvirno, torej ortodoksno krščanstvo. Solovjov, Berdjajev, Šestov in drugi avtorji s svojimi pogledi sledijo Dostojevskemu.

Zadnji del knjige vsebuje kritično analizo in interpretacijo najnovejših razprav v Rusiji oziroma o Rusiji; skupaj s prikazom stališč ruskih avtorjev do Slovenije kot samostojne države in s tem, vsaj načeloma, suverene igralke pri prerazporejanju globalnih silnic, zlasti v evrazijskem veleprostoru, so še zapisali pri LUD Literatura.

Kapitalistični realizem, kot ga je videl Mark Fischer

V založniškem programu zavoda Maska je izšla knjiga Kapitalistični realizem. Ali ni alternative? angleškega kulturnega in glasbenega kritika ter filozofa Marka Fischerja (1968-2017), ki je poučeval na Univerzi Goldsmiths v Londonu. Gre za delo, ki je po opisu založbe "tako po svojih oblikovnih značilnostih kot tudi po vsebini morda najbolje artikulira vzdušje prekarnega sloja v 21. stoletju ter analizira njegove ekonomske pogoje ter kulturne značilnosti".

Razmeroma kratko besedilo deluje obenem kot manifest ter poglobljen esej, pripada hibridnemu publicistično-teoretskemu žanru, značilnemu za dobo zatona klasičnih akademskih javnih intelektualcev. Po tem močno spominja na nekatere trende pri mlajših intelektualcih v Sloveniji, denimo na nove tipe besedil, ki se pojavljajo v reviji Razpotja ali na spletni strani Radia Študent. Delo nagovarja milenijsko generacijo v svetu hiperglobaliziranosti in komunikacijske premreženosti, na generacijo, ki v času razpadanja ustaljenih kulturnih form ter predvsem stalnih zaposlitev in uveljavljenih oblik dela ne more najti svojega glasu ter vzeti prihodnosti v svoje roke.

Fischer se oglaša kot intelektualec, ki mu je omenjeno stanje morda v največji meri uspelo razumeti ter mu v analizah dati konceptualno ozadje, mladim pa glas in referenčno polje. Knjigo sta prevedli Pika Golob in Nina Hlebec.

Študija Andree Komlosy o delu v vseh njegovih pojavnih oblikah skozi čas

Pri Založbi *cf so v prevodu Mojce Kranjc izdali študijo avstrijske profesorice na oddelku za ekonomijo in socialno zgodovino Univerze na Dunaju Andree Komlosy z naslovom Delo: Globalnohistorična perspektiva od 13. do 21. stoletja. V knjigi je delo obdelano v vseh njegovih pojavnih oblikah v zadnjih 800 letih v svetovnem merilu. Komlosy analizira oblike dela, delovne odnose, kulturna umevanja dela, jezikovna orodja, s katerimi človeštvo od daljne preteklosti do danes razmišlja in razpravlja o delu.

Avtorica v študiji prikazuje stvarnost dela in družbene predstave o njem v kmetijstvu in obrti srednjega veka, novoveških industrijskih deželah in kolonijah, deželah v razvoju ter sodobnem globaliziranem svetu. Natančno in kritično predstavlja sodobno problematiko delovnih praks, delovnih odnosov, konfliktov, izkoriščanja. Prikazuje, kako različna so bila umevanja dela skozi čas in na raznih svetovnih področjih ter ugotavlja, kako so se splošne predstave o delu včasih ujemale, še pogosteje pa razhajale z dejansko stvarnostjo delovnih praks in odnosov. Študija razpravlja o ženskem delu, neplačanem delu, izkoriščanju presežne vrednosti in skupinah, ki so prisiljene v posebej krute delovne prakse.

Kot so zapisali pri založbi, bodo bralci s knjigo "pridobili široko informacijo o delu skozi čas in prostor, zavedeli pa se bodo tudi, kako zgodovinsko in geografsko omejene so naše vsakdanje predstave o delu".

Na kratko o virusih in o tem, ali z virusi lahko živimo v sožitju

Knjiga Virusi - Zelo kratek uvod Dorothy H. Crawford (založba Krtina) v prevodu Katarine Rotar prinaša dognanja "o zloglasnih morilskih virusih, denimo o epidemijah ebole in zike, pa tudi o bližnjevzhodnem respiratornem sindromu ter o tem, kako so v 21. stoletju letalska potovanja olajšala virusom širjenje po vsem svetu". Dotakne se vpliva globalnega segrevanja, zaradi katerega se širijo območja virusov z vektorskim prenosom, denimo mrzlice denga, rumene mrzlice in virusa zahodnega Nila, ter razmišlja, kako bo to učinkovalo na avtohtone prebivalce subtropskih in zmernih pasov v obeh Amerikah, Avstralaziji in Evropi.

Glede na način življenja v 21. stoletju si zaslužna profesorica medicinske mikrobiologije Univerze v Edinburghu zastavi vprašanje: Ali z virusi sploh lahko živimo v sožitju? in razmišlja o možnostih, kako preprečiti pojave novih virusov z uničujočimi posledicami. Izdaja po zapisu založbe vsebuje tudi dodatek o SARS-CoV-2. Dorothy H. Crawford je tudi avtorica knjig The Invisible Enemy (2000), Deadly Companions (2007), Virus Hunt (2013) in Ebola (2016).