REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Uberjevo podkupovanje evropskih politikov razkrilo temno plat »digitalizacije«

Uberjevo podkupovanje evropskih politikov razkrilo temno plat »digitalizacije«Uber in podkupovanje: škandal v katerega so vpleteni sedanji in nekdanji vplivni ervopski in politiki ZDA. Vir: Posnetek zaslona, Twitter
Diskretno dvorjenje premierjem, predsednikom, milijarderjem, medijskim mogotcem, oligarhom z namenom pridobiti njihovo podporo je del Uberjevega 90 milijonov dolarjev letnega lobiranja.

Britanski Guardian je razkril nov škandal z objavo dela od več kot 124.000 dokumentov, poimenovanih Datoteke Uber oziroma Uber Files, ki razkrivajo, kako so vodilni svetovni in evropski politiki, kot sta francoski predsednik Emmanuel Macron in Neelie Kroes, nekdanja evropska komisarka za konkurenco v času, ko je Evropsko komisijo vodil José Manuel Barroso, pomagali pri spreminjanju zakonodaje v prid podjetja za prevoze ljudi in blaga, katerega moto je bil »nasilje zagotavlja uspeh.«

Diskretno dvorjenje premierjem, predsednikom, milijarderjem, medijskim mogotcem, oligarhom z namenom pridobiti njihovo podporo je del Uberjevega 90 milijonov dolarjev letnega lobiranja.

Podkupovanje je bilo del strategije rekrutiranja močnih, da bi Uberju pomagali, da se uveljavijo v samem vrhu taksi industrije.

Uber je francoskega predsednika v svojih poročilih opisoval kot pravega zaveznika.

Po poročanju Guardiana je bil to »poslovni model« podjetja med letoma 2013 in 2017.

Britanski časnik je pridobil datoteke, ki razkrivajo, kako so vplivni evropski politiki, kot je predsednik Francije Emmanuel Macron, pomagali Uberju pri širitvi v Evropi.

Uber je francoskega predsednika v svojih poročilih opisoval kot pravega zaveznika.

V ekipi »sodelavcev« iz same evropske politične elite Guardian navaja, da je temu tehnološkemu gigantu, ki je kršil zakone, zavajal policijo, uporabljal nasilje, pomagala tudi nekdanja evropska komisarka Nellie Kroes, da bi se ekspanzivno povzpel na svetovni ravni lestvice uspeha.

Uber avto
Uber avto. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Datoteke razkrivajo tudi poskuse lobiranja v prid Uberja s strani zdajšnjega ameriškega predsednika Josepha Bidna, nemškega kanclerja Olafa Scholza, nekdanjega britanskega finančnega ministra Georgea Osborna in nizozemskega predsednika vlade Marka Rutteja.

Dokumenti, ki vsebujejo več kot 124.000 zapisov, elektronskih sporočil, pogovorov, razkrivajo, kot poudarja Guardian, da je bil Macron, medtem ko so francoski taksisti protestirali proti Uberju, v stiku z vodjo tega podjetja Travisom Kalanickom, ki mu je po navedbah časnika obljubil, da bo reformiral zakone v korist Uberja.

Kot bomba so odjeknile obtožbe, da se je nizozemska podjetnica Nellie Kroes, ki je bila takrat med najvišjimi uradniki v Bruslju, v času, ko so bile proti Uberju vlagane tožbe, tudi zaradi obtožb spolnega nadlegovanja in je to podjetje spremljalo na stotine drugih škandalov, pogajala za vstop v podjetje, medtem ko je še imela mandat komisarke v Evropski uniji, nato pa je lobirala za to podjetje.

Uberjevo podkupovanje evropskih politikov razkrilo temno plat »digitalizacije«
Uberjevo podkupovanje evropskih politikov razkrilo temno plat »digitalizacije«. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Sedanje vodstvo Uberja si že umiva roke nad temno preteklostjo.

Pravijo, da je ogorčenje delničarjev leta 2017 prisililo Travisa Kalanicka k odhodu in da nimajo nobene vloge v njegovih sumljivih poslih.

Poleg tega poudarjajo, da je bil njegov naslednik zadolžen za preoblikovanje vseh vidikov poslovanja, uvedel pa je izjemno stroge kontrole in spravil v red podjetje.

Emmanuel Macron pa je kot minister za gospodarstvo v nekdanji francoski vladi v Uberju videl priložnost za napredek, ki naj bi ga Pariz potreboval za ustvarjanje novih delovnih mest.

Guardian navaja, da je takratni francoski minister za gospodarstvo Macron želel pomagati, zato se je srečal s Kalanickom, čemur je sledilo sporno varovanje interesov omenjenega podjetja.

»Kmalu bomo plesali,« je dejal Uberjev lobist Mark McGann, po srečanju Macronom.

Snidenje z Macronom, tedanjim ministrom gospodarstva ene jedrnih držav Evropske unije je McGann opisal kot spektakularno.

Spomnimo, nekaj podobnega se je dogajalo tudi na Slovenskem v času Janševe vlade, katere del koalicije je bila tudi ministrska ekipa iz NSi Mateja Tonina.

Dokumenti razkrivajo, da sta Macron in Kalanick večkrat »zaplesala« v Parizu in Davosu.

Nato pa je Uber Macronu pisal pisma, v katerih se je zahvalil in predlagal akcijske okvire, ki bi lahko postali zakonodajni okvir v Franciji.

Malo pozneje je Macron podpisal odlok o olajšanju zahtev za pridobitev dovoljenj za voznike Uberja.

Sporne prakse nekdanjega šefa Uberja Travisa Kalanicka. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Macronov predsedniški kabinet, v katerem zdaj opravlja že svoj drugi mandat, je v zvezi z afero izpostavil, da so ga njegove prejšnje funkcije seveda pripeljale do »sodelovanja s številnimi podjetji, ki so se v teh letih ukvarjala z ostrim premikom v storitvenem sektorju, zato je moral lažje odpraviti administrativne in regulativne ovire.«

Nekdanja evropska komisarka za digitalne tehnologije in podpredsednica Evropske komisije Nellie Kroes je tudi v svoji domovini na Nizozemskem na vse kriplje lobirala v interesu Uberja.

Leta 2015 je policija vdrla v pisarno Uberja v Amsterdamu, Nellie Kroes pa je poklicala ministre in druge člane vlade, da bi jih prepričala, naj racijo opustijo.

Sodeč po dokumentih, ki so pricurljali v javnost, je Kroesova nato nagovorila nizozemskega premierja in ga »nadlegovala«.

Uber pa je želel, da sporočila prenese v urad nizozemskega premierja Marka Rutteja.

Najhitreje rastoče podjetje na svetu, ki so ga spremljali številni škandali, je vodil izvršni direktor, ki je vodilnim zaupal, da »nasilje zagotavlja uspeh«.

»Uber« je postal eden najbolj znanih izvoznih izdelkov Silicijeve doline.

Poslovanje v petletnem obdobju pod vodstvom soustanovitelja Kalanicka je, kot nakazujejo razkriti dokumenti, temeljilo na kršenju zakonodaje, zato so se v podjetju interno šalili, da so pirati.

Izvršni direktorji so izrazili odkrit prezir do vseh, ki nasprotujejo njihovemu poslovnemu modelu, zato so nemškega kanclerja Olafa Scholza označili za »pravega komika.«

Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Guardian navaja, da je Kalanick, ko je Joseph Biden, tedanji podpredsednik ZDA v administraciji Baracka Obame, zamudil na sestanek s predstavniki podjetij na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu, svojemu kolegu v sporočilu povedal, da bo imel Biden za pogovore z Kalanickom toliko minut manj, kolikor jih bo zamudil na pogovor.

Britanski časnik spominja, da je Biden po srečanju s Kalanickom svoj že pripravljeni govor v Davosu spremenil tako, da se je skliceval na izvršnega direktorja Uberja, čigar podjetje bi milijonom delavcev dalo »svobodo, da delajo toliko ur, kot želijo, in upravljajo svoja življenja, kot želijo.«

Guardian je vodil preiskavo razkritih dokumentov tako, da je podatke delil z medijskimi organizacijami po vsem svetu.

Več kot 180 novinarjev v 40 medijih (med njimi francoski Mond, ameriški Washington Post in BBC) bo v prihodnjih dneh objavilo serijo reportaž o »plesu« tehnološkega velikana s svetovno politično elito.

V Franciji se že vrstijo zahteve po odstopu Macrona, podobno je tudi v drugih državah, kamor so segle lovke Uberja.

Za zdaj (še) ni podatkov, da so se tega Uberjevega plesa udeležili tudi slovenski politiki, znano pa je, da so predvsem v Janševi vladi zelo navijali za »digitalizacijo« in prihod Uberja v Slovenijo.

Uberizaciji Slovenije pa so nasprotovali predvsem taksisti in stranke sedanje vladajoče koalicije.

Predvsem Levica.

»Lahko rečem, da so tudi mene ta razkritja šokirala, večina teh dokumentov se nanaša na Uberjeve začetke, ko me še ni bilo zraven. Tak način dela mi je absolutno tuj,« je ob tem dejal Mark Boris Andrijanič.

Spomnimo, Andrijanič je nekdanji predstavnik podjetja Uber in do letošnjih volitev minister za digitalizacijo v vladi Janeza Janše.

Poslanci bodo o predlogu zakona o odpravi škodljivih ukrepov prejšnje vlade, ki med drugim ukinja pravno podlago za vstop podjetja Uber v Slovenijo, razpravljali tudi na odboru za notranje zadeve.

V Franciji se že vrstijo zahteve po odstopu Macrona, podobno je tudi v drugih državah, kamor so segle lovke Uberja.

Vse več je tudi zahtev po okrepitvi delavske zakonodaje na področjih, kjer zaradi digitalizacije podjetja dosegajo velike estradobičke na račun brutalnega izkoriščanja delavcev.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek