Po pojasnilih ministrice je bilo pridobivanje dokumentacije za stavbo na Litijski cesti 51 v Ljubljani zelo oteženo, saj se ta ni hranila skladno s predpisi. "Tako da nas bo čakalo še kar nekaj dela tudi, da bomo pridobili vso ustrezno dokumentacijo za nadaljnje postopke," je poudarila.
Glede vrednosti in uporabnosti stavbe je izpostavila nov podatek, da je iz dovoljenj za gradnjo stavb na naslovih Litijska 51 in Litijska 53 razvidno, da je bilo dano za Litijsko 51 lokacijsko in gradbeno dovoljenje s pogojem, da se na naslovu Litijska 53 zgradi 85 parkirnih mest.
"Po spremembah prostorskega načrta je bila tam dovoljena in zgrajena trgovsko poslovna stavba Lidl in iz dokumentov je razvidno, da so bila gradbena dovoljenja za to stavbo, se pravi Litijsko cesto 53, izdana ob pogoju, da bo v garažni hiši 85 parkirnih mest. To je število parkirnih mest, ki jih je imela Litijska 51 ob izdaji uporabnega dovoljenja v letu 1989," je izpostavila.
Lidl je s tedanjim lastnikom sklenil pogodbo o stavbni pravici za obdobje 36 let, v kateri je dogovorjeno, da se Litijska 53 po dokončani gradnji etažira in da ob plačilu nadomestila za stavbno pravico postane lastnik parkirnih mest v garažni hiši lastnik na Litijski 51, je pojasnila ministrica.
Stavbna pravica ni vpisana v zemljiško knjigo, zato je treba v nadaljnjih postopkih preveriti, ali je bila plačana. Neposredno ob stavbi na Litijski pa je treba pridobiti tudi manjšo parcelo v velikosti 35 kvadratnih metrov, ki predstavlja del funkcionalnega zemljišča, je dodala.
"Torej, pri oceni vrednosti je upoštevana tudi vrednost stavbne pravice za 85 parkirišč v sosednji stavbi in z upoštevanjem vsega skupaj znaša ocena tržne vrednosti lastninskih pravic nepremičnine po metodi primerljivih prodaj na dan 28. 12. 2023 šest milijonov evrov," je pojasnila.
Ministrica je izpostavila, da objekta na Litijski 51 trenutno ni mogoče uporabljati. Zaradi neplačevanja energije je bila že v letu 2015 prekinjena dobava energije, že dlje časa je stavba izpostavljena tudi zatekanju meteorne vode skozi odprta okna, poškodovana je tudi hidroizolacija na strehi.
"Izvedenci so opozorili, da je treba čim prej pristopiti k sanaciji stavbe, da bo preprečena nadaljnja škoda tudi na konstrukcijah, ki sedaj niso poškodovane," je izpostavila.
Med drugim je treba urediti streho, sistem prezračevanja, zamenjati celotno stavbno pohištvo in vse talne obloge, namestiti ustrezno toplotno izolacijsko fasado in položiti toplotno zvočno izolacijo, izdelati estrihe, finalne tlake. Poškodovani so stropi, treba je narediti vso inštalacijo na novo in zagotoviti tudi ustrezno sodobno ventilacijo prostorov, je naštevala ministrica.
Po mnenju izvedencev je groba ocena potrebnih finančnih vlaganj za saniranje stavbe zaradi morebitnih poškodb, ki so nastale zaradi različnih vplivov in neustreznega vzdrževanja, ocenjena na 5,55 milijona evrov, je izpostavila Katič in dodala, da ministrstvo teh sredstev nima.
Ministrica je poudarila, da ji na podlagi dosedanjih ugotovitev in pridobljenih podatkov odgovornost nalaga, da tudi sama poda kazensko ovadbo, na vprašanje, zoper koga bi jo podala, pa je odgovorila, da je to na organih pregona. Nakup stavbe na Litijski sicer preiskuje tudi Nacionalni preiskovalni urad, na ministrstvu pa so zaradi nakupa dvema sodelavcema izrekli opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja.
Na ministrstvu bodo preverili tudi, ali je kupoprodajno pogodbo, ki so jo s prodajalcem Sebastjanom Vežnaverjem sklenili tik pred koncem lanskega leta, mogoče razdreti in kakšne bi bile v tem primeru posledice. Po oceni ministrice je danes sicer preuranjeno govoriti o postopkih in rezultatih, je pa izpostavila, da je bila v kupoprodajni pogodbi tudi protikorupcijska klavzula. Glede navedba Vežnaverja, da kupnina, ki jo je prejel, vključuje tudi DDV in davek na promet z nepremičninami, pa je poudarila, da se DDV za nakup tovrstnih nepremičnin ne plača, plača se le davek na promet nepremičnin v višini dveh odstotkov.
Skladno z aneksom h kupoprodajni pogodbi, ki sta ga kupec in prodajalec sklenila 16. januarja, mora ministrstvo stavbo na Litijski prevzeti v roku petih delovnih dni po prejemu ponovljenih izmer in nove cenitve. Oba pogoja sta zdaj izpolnjena, s čimer je ministrstvo minuli petek seznanilo pooblaščenko prodajalca, odvetnico Nino Zidar Klemenčič, kot datum primopredaje pa predlagalo 7. maj.
Med prednostnimi nalogami ministrstva po prevzemu je Katič izpostavila tudi zavarovanje stavbe. Postavili bodo zaščitno ograjo, poskrbeti morajo tudi za fizično zavarovanje. Postopek javnega naročanja v zvezi s tem je že v teku, zato računajo, da bo mogoče stavbo zavarovati sredi ali najkasneje konec maja.
Odgovora na vprašanje, za kaj bi ministrstvo za pravosodje lahko uporabilo objekt na Litijski, ministrica še nima. Po njenih pojasnilih objekt v celoti ni primeren za potrebe pravosodnih arhivov, "kot zgradba pa tudi ne za potrebe sodišč." Iz izvedenskega mnenja izhaja, da bi za namestitev arhivov in knjižnice novi uporabnik lahko uporabljal prostore v kleti in zaklonišču ter na plošči nad zakloniščem, ne pa po posameznih etažah. Ker se stavba dolgo časa ni uporabljala, se pojavlja tudi dvom o ustreznosti priložene energetske izkaznice, je izpostavila.
V zvezi s površino stavbe pa je ministrica spomnila na javno naročilo za stavbo za potrebe sodstva iz junija lani. V njem je bilo navedena zahteva, da mora skupna površina poslovnih prostorov znašati okvirno 5000 kvadratnih metrov, iz zdaj popisanih površin pa je razvidno, da je prostorov, ki ustrezajo razpisnemu kriteriju, več kot 40 odstotkov manj. Glede statike stavbe pa glede na ugotovitve izvedencev ni bojazni, da bi se pri močnejšem potresu porušil ali močneje poškodoval, je dodala.
Ministrstvo za pravosodje je za stavbo na Litijski cesti odštelo 7,7 milijona evrov. Po informacijah časnika Delo je v okviru predkazenskega postopka v zvezi z Litijsko preiskovalna sodnica konec aprila izdala odredbo o preiskavi elektronskih naprav dveh osumljencev. To naj bi bila po navedbah Dela podjetnik Sebastjan Vežnaver in Uroš Gojkovič, ki je bil v času ministrovanja Dominike Švarc Pipan imenovan na funkcijo generalnega sekretarja pravosodnega ministrstva.
Za Televizijo Slovenija (TVS) se je odzvala Švarc Pipan, ki je podatki cenitve ne presenečajo, s Katičevo se strinja, da je treba preveriti plačilo stavbne pravice, saj ta ni bila vpisana v zemljiško knjigo. "Gotovo je ta možnost dodana vrednost, verjetno bi sicer bila realna tržna vrednost stavbe še nižja, to pa na nek način tudi sovpada s tistim, na kar so opozorili že na Nacionalnem preiskovalnem uradu, da gre za sum pridobitve protipravne premoženjske koristi v višini več kot tri milijone evrov," je dejala. Pri uveljavljanju protikorupcijske klavzule pa bi jo z vidika koristi oz. interesa kupca, torej države skrbelo, ali bi bilo možno ob morebitni ugotovitvi ničnosti pogodbe na podlagi te klavzule kupnino pridobiti nazaj, je še dejala za TVS.
Za TVS se je odzval tudi Vežnaver, ki cenitev ocenjuje kot nestvarno. Meni, da do tega zneska lahko prideš samo, če "ti kdo naroči, da moraš oceniti na šest milijonov evrov", cenitev pa da je ocenjena brez DDV. Meni, da gre za pri vsem skupaj za politično obračunavanje, zato si kot prodajalec želi miru.
Za oddaji Svet in 24ur pa je dejal še, da je prevelika tudi cena obnove. "Mislim, da če dajo meni renovirati, jim bom pol prihranil," je dejal. Glede 35 kvadratnih metrov velikega funkcionalnega zemljišča, ki je še vedno v njegovi lasti, pa je dejal, da ga bo podaril, če se mu ministrstvo opraviči za vso nastalo škodo, v nasprotnem primeru pa ga bo prodal "najboljšemu ponudniku".