Torek, 14. 5. 2024, 17.05
2 tedna
Izraelski protestniki napadli tovornjake s humanitarno pomočjo za Gazo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,41
Skupina izraelskih protestnikov je v ponedeljek na zasedenem Zahodnem bregu zaustavila tovornjake, ki so dostavljali humanitarno pomoč iz Jordanije za Gazo. Približno 100 skrajnežev je več tovornjakov zažgalo, potem ko so pomoč odvrgli na cesto. Incident preiskuje izraelska policija.
Izraelska policija nov primer oviranja dostave pomoči v oblegano palestinsko enklavo obravnava kot kršenje javnega reda, navedbe izraelskih in palestinskih medijev povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Po poročanju izraelskega časnika Times of Israel je policija v zvezi z incidentom pridržala štiri osebe. Pridržani naj bi pripadali skrajni skupini, ki nasprotuje dostavi pomoči v Gazo, dokler palestinsko islamistično gibanje Hamas ne izpusti talcev, ki so jih zajeli med napadom na Izrael oktobra lani.
Incident se je zgodil na eni od nadzornih točk pred mejo Zahodnega brega z Izraelom. Skupina mlajših izraelskih desničarskih protestnikov in protestnic je napadla vsaj sedem v Gazo namenjenih tovornjakov s humanitarno pomočjo. Pošiljke s hrano, v katerih je bilo med drugim žito, riž in moka, so s tovornjakov zmetali na tla in jih teptali, je danes po poročanju francoske tiskovne agencije AFP potrdila izraelska policija.
Fotografije, ki so po napadu zaokrožile na družbenih medijih, kažejo, da so tovornjake pozneje zažgali, še poroča AFP.
Izraelska vojska, ki zadnjih sedem mesecev napada Gazo, sicer redno onemogoča dobavo pomoči za enklavo, v kateri se vse več ljudi sooča z lakoto. Izraelske sile po zasedbi mejnega prehoda Rafa nadzorujejo tudi vse vstopne točke v Gazo.
Izraelska vojska bombardirala taborišče: ubitih najmanj 14 Palestincev
Izraelska vojska je davi okrepila letalske napade na območju Gaze. V bombardiranju begunskega taborišča Nuseirat v osrednjem delu enklave je bilo po poročanju zdravstvenih virov ubitih 14 ljudi, poroča katarska televizija Al Jazeera. Napadi na Rafo so medtem po navedbah Katarja povzročili zastoj v pogajanjih o premirju.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP so izraelska letala danes zjutraj napadla različne dele Gaze. Pri tem so v bombardiranju begunskega taborišča Nuseirat ubili najmanj 14 Palestincev.
Tarča letalskih napadov in obstreljevanja je še naprej Rafa na skrajnem jugu Gaze, kamor se je pred nasiljem zateklo skoraj 1,5 milijona prebivalcev enklave. Številni še vedno poskušajo zapustiti območje. Mesto in okolico je moralo od 6. maja zapustiti skoraj 450 tisoč ljudi, je danes na omrežju X sporočila agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA).
Netanjahu: Operacija je nujna
Izraelska vojska je razseljenim svetovala, naj se umaknejo na bližnje obalno območje Al Mavasi ali v mesto Han Junis. ZN opozarjajo, da tam osnovne storitve niso na voljo.
Izrael, ki si prizadeva za uničenje palestinskega islamističnega gibanja Hamas, se že dolgo pripravlja na kopensko ofenzivo v Rafi. Operacija v mestu je po besedah izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja nujna.
ZDA operaciji Izraela nasprotujejo
Glavna zaveznica Izraela operaciji nasprotuje, saj meni, da Izrael nima verodostojnega načrta za zaščito civilistov med operacijo. V Washingtonu so v zadnjih dneh tudi podvomili, ali lahko Izrael v celoti uniči Hamas.
"Še naprej sodelujemo z Izraelom pri iskanju boljšega načina za zagotovitev poraza Hamasa v celotni Gazi, tudi v Rafi," je v ponedeljek pojasnil svetovalec Bele hiše za državno varnost Jake Sullivan.
Pogajanja med Izraelom in Hamasom o premirju so zaradi izraelskih napadov na Rafo zastala, je danes dejal Mohamed bin Abdulrahman Al Tani, premier Katarja, ki skupaj z Egiptom posreduje v pogovorih. Po njegovih besedah so bili pred tem priča določenemu zagonu.
Število mrtvih v Gazi je od začetka izraelskih operacij pred več kot sedmimi meseci preseglo 35 tisoč. Ranjenih je skoraj 79 tisoč ljudi.
Guterres po smrti uslužbenca v Gazi znova obsodil napade na osebje ZN
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v ponedeljek znova obsodil napade na osebje ZN v Gazi, potem ko so tam ubili člana varnostne službe ZN, še enega pa ranili. Po navedbah namestnika njegovega tiskovnega predstavnika Farhana Haqa gre za prvo tujo smrtno žrtev v vrstah ZN v Gazi.
Po besedah Haqa je Guterres novico o smrti uslužbenca oddelka ZN za varnost (DSS) sprejel z veliko žalostjo. Uslužbenca so ubili na poti v evropsko bolnišnico v Rafi na skrajnem jugu Gaze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Generalni sekretar obsoja vse napade na osebje ZN in poziva k celoviti preiskavi," je dejal namestnik tiskovnega predstavnika. Pojasnil, da pokojnik, čigar državljanstva ni razkril, predstavlja prvo tujo smrtno žrtev v vrstah ZN, medtem ko je bilo v Gazi do zdaj ubitih že 190 palestinskih uslužbencev ZN, večinoma iz agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA).
DSS sicer skrbi za varnost agencij in programov ZN v več kot 130 državah po vsem svetu.
Izraelska vojska je davi okrepila napade na Gazo. Tarča letalskih napadov in obstreljevanja je še naprej tudi Rafa, kamor se je pred nasiljem zateklo skoraj 1,5 milijona Palestincev. Številni še vedno poskušajo zapustiti območje – po podatkih ZN jih je iz mesta in okolice do zdaj pobegnilo kakih 360 tisoč.
Inštitut za kriminologijo: kar se dogaja v Gazi, izpolnjuje zakonske znake genocida
Na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani so opozorili, da je situacija v Gazi in na preostalih okupiranih območjih Palestine zaskrbljujoča ter da se dogajajo tudi kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin znotraj Evropske Unije. Njihovo izjavo v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Obenem izražamo resno zaskrbljenost nad propagiranjem enostranskega narativa o situaciji z omejevanjem pravic do svobode izražanja in mirnih protestov, zagotovljenih z nacionalnimi ustavami, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah. Omejevanju teh pravic smo priča v državah zahodnega sveta, vključno z nekaterimi državami Evropske Unije.
Zaskrbljeni smo zaradi zatiranja miroljubnih študentskih in drugih protestov z uporabo sile, arbitrarnih aretacij protestnikov, kriminalizacije protestnih sloganov, ter odpovedi in prepovedi številnih akademskih, umetniških in drugih dogodkov, ki stremijo k odprti razpravi v zvezi s trenutno situacijo v Gazi in na drugih okupiranih palestinskih ozemljih.
V mislih imamo npr. prepoved nedavnega kongresa o Palestini v Berlinu, odpovedi pogodb o delovnem razmerju kritikom ravnanj izraelske vlade na Univerzah in drugih znanstveno-raziskovalnih organizacijah, zavrnitev objav akademskih člankov, ki obravnavajo omenjeno tematiko, in druga represivna ravnanja nekaterih državnih organov, ki predstavljajo hude posege v temeljne pravice posameznikov.
Nesprejemljivo je, da se tudi v državah Evropske Unije nad akademiki, ki opozarjajo na grozote, ki jih Izrael izvaja v Gazi, izvajajo neformalni prikriti nadzor na javnih in celo zasebnih družbenih omrežjih, hudi pritiski in sankcije v obliki odpovedi akademskih udejstvovanj, zaposlitev ali celo aretacij. Akademsko okolje je in mora ostati primarni prostor za svobodno oblikovanje in izražanje (kritične) misli, vsak akademik pa ima v svojem delovanju ne le pravico, temveč tudi dolžnost odzivanja na resne družbene probleme s svojega raziskovalnega področja znotraj relevantnega zgodovinskega in družbenega konteksta. Inštitut za kriminologijo trdno podpira vse domače in tuje akademike, ki so kljub bolj ali manj očitnim pritiskom in sankcijam uspeli zbrati pogum in nadaljevati svoje delo.
Pozivamo k varovanju akademske svobode in splošne svobode izražanja in protesta s strani državnih organov ter javnih institucij, ki morajo zagotavljati pogoje za varno in kvalitetno akademsko delo. Menimo, da bi Slovenija kot država članica Evropske Unije morala jasno izraziti skrb nad tovrstnim dogajanjem v preostalih članicah EU, še posebej v Nemčiji, Franciji in na Nizozemskem, saj ima napad na akademsko svobodo v eni državi članici uničujoče učinke za celotno akademsko skupnost Evropske Unije.
Pri tem ugotavljamo, da omenjeni posegi v temeljne človekove pravice in svoboščine pogosto temeljijo na neupravičeni instrumentalizaciji obtožb antisemitizma. Antisemitizem je oblika rasističnega sovraštva, ki se je do skrajnosti materializiral v nacističnem holokavstu, in je kot tak nesprejemljiv in nevaren. Kljub porazu Nacizma v drugi svetovni vojni pa v družbi še kako prisoten, zato je nujno vsakršne primere antisemitizma strogo obsoditi in se nanje ustrezno, tudi (kazensko)pravno odzvati. Absurdno pa je enačenje kritike dejanj države Izrael z antisemitizmom.
To enačenje specifične politične garniture z judovstvom ni le netočno in zavajajoče, temveč tudi izredno nevarno na več ravneh, tako za judovsko populacijo kot tudi za nujno potrebno demokratično javno razpravo, ki postane s tem izredno omejena. Najhujše posledice pa ima tovrstna zloraba izraza antisemitizem seveda za Palestince, saj jih oropa pravice do jasnega opozarjanja na lastno trpljenje in nazadnje pravice do življenja.
Na Inštitutu za kriminologijo zato odločno zavračamo instrumentalizacijo IHRA definicije antisemitizma, usmerjeno v utišanje glasov, kritičnih do dejanj države Izrael. Nazadnje izražamo solidarnost in podporo globalnim študentskim protestom, ki obsojajo izraelsko nasilje, okupacijo in genocid ter zahtevajo premirje, vključno s slovenskimi študenti, ki so se jim pridružili. Poudarjamo, da sta svoboda izražanja in protesta temeljni človekovi pravici in eden od ključnih stebrov demokratične družbe.
Kolektiv Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani
