Ana Svetel. Foto: Dunja Danial
Ana Svetel. Foto: Dunja Danial

Program je obsegal refleksijo devetih pesniških zbirk iz leta 2022, konceptualno razpravo Poezija & kmetijstvo, razpravo Pranger po Frankfurtu, podelitev Stritarjeve nagrade za mladega kritika ali kritičarko (prejela jo je Anja Radaljac) ter program za otroke. Prireditelji so zapisali, da je "usmeritev festivala … dostojanstvo umetnosti in recepcije umetnosti, vključevalnost in nadklanovska odprtost. Povedati mnenje dobronamerno v obraz, po drugi strani pa neustrašno premisliti o slišani kritiki, ki naj bo dobro utemeljena in vljudna". Tri od devetih avtorjev letošnjega Prangerja predstavljamo v Literarnih nokturnih. Pesmi Pina Pograjca in Blaža Božiča interpretira Matej Puc, poezijo Ane Svetel pa Saša Mihelčič. Režira Špela Kravogel.

Sorodna novica Stritarjevo nagrado letos prejme Anja Radaljac

ko ostrina pisala ni bila dovolj,
sem uporabil zobe
Pino Pograjc v pretresljivi pesniški zbirki z naslovom Trgetanje trga na koščke mladostne travme: bolezen in alkohol v družini in svojo duševno bolezen, piše o alternativni kulturniški srenji in odnosih z moškimi, o brezupu in upu. Jeseni je za zbirko prejel nagrado za najboljši prvenec, posvetili so se mu tudi na pesniškem festivalu Pranger. Eden izmed ciklov v zbirki ima naslov Prastrah popraska.

ko se nekje kjer mene ni
v tvojih pramenih spet zgošča zlati vonj poletja
V pesniški zbirki Blaža Božiča Mleček, žbunje : grobovi v njem je veliko mraza in teme, pogledov v nočno življenje beznic in klubov, plevela, ki prerašča ljubezen, pa vendar ne zaduši želje po njej. Zbirka je bila posebej poudarjena na festivalu Pranger, za Literarni nokturno smo izbrali zadnjo pesem v njej: Mejno znamenje.

Plankton, ki sem ga lahko zajemala kot zvezde.
Pesnica in pisateljica Ana Svetel ima natisnjene tri uspešne knjige: pesniška zbirka Lepo in prav je bila nominirana za najboljši prvenec, zbirka kratkih zgodb Dobra družba za nagrado novo mesto, njena druga knjiga pesmi Marmor pa lani za Veronikino nagrado; tudi o njej so te dni kritiško razpravljali na festivalu Pranger.

Pravijo: človek umre osamljen.
Kozlarije čvekajo. Tudi v tuji smrti je človek sam.
Pisateljica, dramatičarka in scenaristka Zyta Rudzka se je rodila leta 1964 v Varšavi. Doštudirala je psihologijo na katoliški teološki akademiji. Napisala je že devet romanov, za katere sta značilna slogovna kompleksnost ter izvrstno obvladovanje različnih, tudi pogovornih plasti jezika. Lepotička doktorja Josefa (2006) se skozi spominski tok ostarele taboriščnice iz druge svetovne vojne dotika problematike nemškega koncentracijskega taborišča in Mengelejevih zloveščih medicinskih poskusov. Za Kratko obstreljevanje (2018) je prejela literarno nagrado Gdynia, za Mehka tkiva (2021) pa literarno nagrado mesta Varšava. Njen najnovejši roman Kdor ima zobe, se najslajše smeje (2023) je monolog frizerke, ki poskuša kljub denarni stiski prirediti spodoben pogreb umrlemu možu džokeju; roman je poln humorja in tudi bridkih razmišljanj odločne in radožive vdove. Odlomek iz romana Kdor ima zobe, se najslajše smeje je prevedla Jana Unuk. Interpretacija Saša Mihelčič.

Giovanni Boccaccio. Foto: Wikipedia
Giovanni Boccaccio. Foto: Wikipedia

Mož je kradel in ropal z enako vestjo, kakor je kak svetnik daroval.
Trije mladeniči in sedem mladenk si na begu pred kugo v kraju na hribu pri Firencah pripoveduje radožive in navihane zgodbice. Taka je okvirna zgodba Dekamerona, ki ga predstavljamo s petimi julijskimi Humoreskami tega tedna.

"Gospod Ciappelletto prevara s krivo izpovedjo nekega svetega redovnika in umre; čeprav je bil v življenju prav slab človek, ga imajo po smrti za svetnika in imenujejo svetega Ciappelletta" – tako Giovanni Boccaccio v svojem nesmrtnem Dekameronu napove prvo novelo prvega dne, ki jo pripoveduje eden izmed desetih likov okvirne pripovedi Pamfilo. Ta se je skupaj s še dvema mladeničema in sedmimi mladenkami pod vodstvom Pampineje umaknil pred kugo v Firencah v nekaj milj oddaljen kraj na hribu, v palačo z velikim dvoriščem, kjer si deseterica pripoveduje radožive in navihane zgodbe. Z zgodbo se začenja ciklus julijskih humoresk ob 710. obletnici rojstva tega velikana svetovne književnosti. Prevod Andrej Budal, radijska priredba Matej Juh.

Prazen obup, nikakor se ne morem postaviti pokonci, ustavim se lahko šele
pri zadovoljstvu s trpljenjem.
Pisatelj Franz Kafka se je rodil 3. julija 1883 v Pragi v Avstro-Ogrski, umrl pa leta 1924 v Avstriji. Njegova dela z leti ne izgubljajo moči, njegovo ubesedenje občutka osamljenosti in nemoči, fantastičnosti ter grozljivih sanjskih in grotesknih podob, ki pa so še kako resnične, je tudi danes aktualno.

Franz Kafka. Foto: Wikipedia
Franz Kafka. Foto: Wikipedia

Kafkova dela so začetek in vir moderne pripovedne proze. Za oddajo Spomini, pisma in potopisi smo izbrali odlomke iz njegovega Dnevnika 1912–1914; vzeti so iz slovenskega prevoda kritične izdaje, ki je nastala po pisateljevem rokopisu. Pisani so bili v času prve svetovne vojne, ki pa v te Kafkove zapise vstopa občasno, ob njegovih premišljevanjih o drugih, intimnejših dogodkih. Kafkovi Dnevniki, ki so v prevodu Toma Virka izšli pri založbi Beletrina, razkrivajo tesno prepletenost pisateljevega življenja in literature, nekoliko na novo pa osvetljujejo njegov odnos do erotike.

Literarni večer na Arsu, prav tako namenjen ustvarjanju Franza Kafke, pa prinaša odlomke iz novele Preobrazba (prevedel jo je Herbert Grün) ter romanov Proces in Grad (oba je prevedel Jože Udovič). Oddajo je pripravil Marjan Kovačevič Beltram.

Potem ko si nadenem šminko,
obrnem svoje ročno zrcalo na glavo.
Lisel Müller se je rodila 8. februarja 1924 v Hamburgu. Zaradi očetovega javnega opozarjanja na nevarnost nacistične ideologije je leta 1939 z mamo in sestro odpotovala v ZDA, kjer je oče že dve leti prej dobil status političnega prebežnika. Nezamisljivo zgodovinsko nasilje, ki je deklico samo oplazilo, dokončno pa pogubilo nekatere njene najbližje, je ostalo nezaceljiva rana in postalo stalnica njene poezije. Lisel Müller je avtorica osmih pesniških zbirk, za svoje delo je prejela številne nagrade. Umrla je v Chicagu 21. februarja 2020 v starosti 96 let. V letu 2023 bo v zbirki Sozvezdje založbe Družina izšel prvi knjižni prevod njenih pesmi v slovenščini. Oddajo je pripravila Miljana Cunta, ki je poezijo Lisel Müller tudi prevedla.

SPORED LITERARNIH ODDAJ MED 2. IN 8. JULIJEM 2023

2. julij

Humoreska tega tedna – 14.05 (Ars)
Giovanni Boccaccio: Ciappelletto

Spomini, pisma in potopisi – 19:30 (Ars)
Franz Kafka: Dnevnik 1912-1914

Literarni portret – 22.05 (Ars)
Lisel Müller: Zrcala

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Paul Auster: Senca senci

3. julij

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
David Foster Wallace: Smrt ni konec

4. julij

Literarni večer – 21.00-21:40 (Ars)
Franz Kafka: Preobrazba in druga dela

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Nevenka Miklič Perne: Pogovor s stvarmi

5. julij

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Guy de Maupassant: Izpoved

6. julij

Literarni večer – 21.05 (Prvi)
Erotika v poeziji in romanih Gioconde Belli

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Lodovico Ariosto: Besneči Orlando

7. julij

Literarni nokturno – 23.00 (Ars) in 23.05 (Prvi)
Miroslav Krleža: Evropa danes

8. julij

Izbrana proza – 18.00 (Ars)
Hinko Smrekar: Črnovojnik

Literarni nokturno – 23.05 (Prvi)
Tone Perčič: Gostilna pri debeli Berti