Foto: Matjaž Rušt
Foto: Matjaž Rušt

Z njim želijo spodbuditi k zvočnemu raziskovanju prostorov. V tem sklopu je v atriju Mestne hiše že postavljena 4-kanalna zvočna instalacija Zvoki starodavnega kraja Boštjana Perovška.

Festival bo za omejeno število obiskovalcev ponudil enajst dogodkov, ki ne bodo vezani le na sprehode, ampak bodo vključevali tudi teorijo, literaturo, koncerte in druge zvočne dogodke. S tem želijo nagovoriti občinstvo, da postane aktivni poslušalec po prostorih, po katerih se giblje, oziroma ga senzibilizirati za zvoke in hojo, pravi sokuratorica festivala Irena Pivka. Dogodki bodo v vsakem vremenu.

Slovensko okolje, zelo zaznamovano s hojo
Slovensko okolje je po njenih besedah zelo zaznamovano s hojo, morda pa nekoliko manj z zvočno hojo, ki je, zgodovinsko gledano, angleško-kanadskega izvora. Zvočni sprehod je v osnovi zvočno raziskovanje prostora, gibanje pa se je začelo v arhitekturi, od koder je prešlo v umetniške prakse. Sama hoja ima sicer tradicijo tudi v filozofiji.

Foto: Matjaž Rušt
Foto: Matjaž Rušt

Festivalsko dogajanje bo vključevalo umetniška pohodna dela, predavanja, zvočne dogodke in delavnice na različnih urbanih prizoriščih. Eno od njih je Mestna hiša, kjer je postavljen zvočni vrt Zvoki starodavnega kraja, v katerega je zvočni umetnik Perovšek preko elektroakustične obdelave vključil izbrane arhivske zvoke in zvok v živo z Debele griže pri Volčjem Gradu.

Sorodna novica Predpremiera dokumentarne radijske igre Glas šakala pred občinstvom

Umetnica Petra Kapš, ki deluje z imenom OR Poiesis, bo v Tivoliju izvedla nočni zvočni sprehod, ki ga je posvetila vešči jamamaj, z njim pa želi po lastnih besedah senzibilizirati za tišino v današnji civilizaciji, v kateri je hrup vedno bolj agresiven. Umetnika Irena Pivka in Brane Zorman bosta predstavila performativni zvočni sprehod Peskovnik, Saška Rakef, Bojana Šaljić Podešva in Tina Kozin pa so ustvarile radijsko igro Glas šakala, ki jo bodo v obliki vodenega zvočnega sprehoda predvajale na Barju.

S predavanjem se bosta v festival vključila Aldo Milohnić in Manja Ristić, Ida Hiršenfelder je prispevala strokovno besedilo, iz tujine pa bosta sodelovali umetnici Elena Biserna in Alisa Oleva.

Kot je povedal Zorman, je bil zavod Cona izbran na programskem razpisu ministrstva za kulturo, trenutno pa so vpeti v dva mednarodna projekta, podprta iz programa Ustvarjalna Evropa. Prvi je Akustično skupno, v okviru katerega se bodo oktobra predstavili na zaključni razstavi v Franciji, drugi z naslovom Vital pa se šele dobro začenja. Med epidemijo so ostali brez galerije Steklenik, s katero zdaj gostujejo na izbranih prizoriščih.