Za nami je izjemno topel oktober in tudi vreme na začetku novembra je bilo precej neobičajno toplo. Tako sta že dva meseca, ki naj bi bila hladnejša, podirala toplotne rekorde. Letošnji oktober je bil po doslej zbranih podatkih najtoplejši vsaj od leta 1950. Povprečna temperatura zraka je bila v celi Sloveniji visoko nad povprečjem. Nadpovprečno je bilo tudi število sončnih ur, količina padavin pa je bila močno podpovprečna. Posledično so razmere V večjem delu države zmerno sušne.

Tudi november je že podrl toplotni rekord. Na veliko merilnih mestih se tudi presegli prejšnje izmerjene temperaturne rekorde v novembru. V Mariboru so medtem izmerili 24,5 stopinje, prejšnji temperaturni rekord pa je bil 23,6 stopinj. Enako je bilo v Slovenskih Konjicah (24,1), Celju (23,9), v Bežigradu v Ljubljani (23,4) in Bohinjski Češnjici (23 stopinj Celzija),

Kot je za nas pojasnil meteorolog pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso) Brane Gregorčič, je v zimski polovici leta pogosto tako, da topel zrak iz višjih slojev ozračja ne doseže dna dolin in kotlin. Govorimo o temperaturni inverziji, ki smo ji bila priča tudi v minulih dneh. Za takšen tip vremena je potrebno jasno in mirno ozračje ter dolge jesenske noči. Tako imajo kraji z nadmorsko višino blizu 1000 m lahko večji del dneva višjo temperaturo, kot pa nižinski kraji.

Toplih obdobij bo vedno več, hladnih pa vedno manj

Glede izmeno visokih in za te mesece nenavadne temperatur nas je seveda zanimalo, kako vplivajo na podnebje pri nas. Gregorčič je glede tega pojasnil, da se je v zadnjih desetletjih povprečna temperatura pri nas in nasploh v večjem delu Evrope, v vseh letnih časih že dvignila za okoli 2 stopinji Celzija. “To pomeni, da je toplih obdobij vse več, hladnih pa vse manj,” je dodal meteorolog.

Vedno bolj toplo ne bo le v posameznih mesecih, ampak spremembe se opazijo tekom celotnega leta. Po podatkih, objavljenih na spletni strani agencije, je razvidno, da je bilo leto 2021 na ravni države nadpovprečno toplo, podpovprečno namočeno in nadpovprečno osončeno. Regionalno pa so seveda obstajale razlike.

Vir: Arso.

Leto 2021 je bilo že enajsto v nizu zaporednih let s pozitivnim temperaturnim odklonom glede na obdobje 1981–2010. V tem tisočletju so imela negativni temperaturni odklon le tri leta (2004, 2005 in 2010). V prejšnjem stoletju je imelo od leta 1961 pozitivni temperaturni odklon le sedem let. Po lokalnem minimumu okrog leta 1970 se povprečna temperatura zraka vztrajno dviguje. Letni trend segrevanja znaša v tem obdobju okrog 0,42 stopinj Celzija na desetletje. Zrak se je na letni ravni od takrat ogrel že za okrog 2,3 stopinje.

Vir: Arso.

Spremembe so opazne tudi pri količini padavin. Kazalnik višine padavin je znašal 93 odstotkov, kar uvršča leto 2021 med 12 najbolj suhih od leta 1961. Prostorsko gledano je bilo leto 2021 najbolj suho na Krasu, delih Notranjske, na Kočevskem, delih Dolenjske, Koroške, Štajerske in Gorenjske ter v “kljunu” države, kjer je znašal kazalnik padavin med 80 in 90 odstotkov, lokalno tudi pod 80 odstotkov.

Vir: Arso.

Osončenost je bila v letu 2021 nad povprečno vrednostjo obdobja 1981–2010. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja na državni ravni je znašal okrog 111 odstotkov, kar leto 2021 uvršča med sedem najbolj osončenih od leta 1961. Kazalnik trajanja sončnega obsevanja je bil največji nad deli Notranjske, najmanjši pa na zahodu države, delih Dolenjske in na severovzhodu. “Zaradi malega števila meteoroloških postaj, ki merijo trajanje sončnega obsevanja, so prikazane vrednosti ob mejah države lahko precenjene ali podcenjene,” so še opozorili v dokumentu.

K visoki osončenosti lanskega leta je prispevalo kar osem mesecev z nadpovprečnim trajanjem sončnega obsevanja.

Vir: Arso.

Najhladneje bo verjetno šele januarja

Kadar nastopi toplo vreme jeseni ni nekih izrazitih s tem povezanih težav, je zagotovil Gregorčič. “Letos je bila razmeroma hladna in deževna druga polovica septembra, oktober pa je bil zelo topel. Marsikje v osrednji Sloveniji je bil to najtoplejši oktober v zgodovini meritev, le v Prekmurju in v delu Štajerske je bil še nekoliko toplejši oktober 2001, podobno topel pa je bil tudi oktober 1966,” je še pojasnil.

Glede na že povedano se seveda zmanjšuje verjetnost mrzlih zim. Sezonske napovedi v zmernih geografskih širinah so sicer nezanesljive. “Za letošnjo zimo je verjetnost, da bo na našem območju toplejša od klimatskega povprečja, ocenjena na 60 do 70 odstotkov. Verjetno bo najhladneje januarja,” je pojasnil meteorolog.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

“Podnebje se stalno spreminja, v zadnjih desetletjih še posebej,” je zatrdil Gregorčič. Podnebni scenariji imajo pomembno vlogo pri pripravi ocene tveganj, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Najbolj pomembne pričakovane spremembe na območju Slovenije do konca 21. stoletja so pripravili tudi pri Arsu. Na območju Slovenije je bilo za primerjalno obdobje 1981–2010 ugotovljeno sistematično odstopanje modelskih podatkov temperature in padavin od meritev. Na podlagi teh ugotovitev so meteorologi pripravili modelske simulacije za prihodnost.

Za potrebe analize podnebja v prihodnosti so 21. stoletje razdelili na tri obdobja:

  • 1. obdobje med 2011–2040, z osrednjim letom 2025,
  • 2. obdobje med 2041–2070, z osrednjim letom 2055,
  • 3. obdobje med 2071–2100, z osrednjim letom 2085.

Rezultati simulacij za prihodnost napovedujejo znaten dvig letne povprečne temperature zraka do konca 21. stoletja na celotnem območju Slovenije v vseh letnih časih. Dvig temperature bo močno povečal toplotno obremenitev poleti, skladno z njim se bo daljšala rastna doba. Do konca 21. stoletja je v Sloveniji predvideno opazno povečanje padavin pozimi. Povečala se bosta tako jakost kot pogostost izjemnih padavin. Letno napajanje podzemne vode in veliki pretoki se bodo povečali, najbolj izrazito na vzhodu države.

Vir: Arso.

Vir: Arso.

To pomeni 1,5 stopinj Celzija za Slovenijo

Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je v zvezi s podnebnimi spremembami izdal posebno poročilo o vplivu globalnega segrevanja za 1,5 stopinj glede na predindustrijsko raven oziroma obdobje med 1850 in 1900. Poročilo se med drugim osredotoča na regionalne in globalne učinke segrevanja ozračja pri tleh za 1,5 stopinj ter učinke primerja s scenarijem segrevanja za 2 stopinji Celzija. Toda, kaj pomeni dvig temperature do 1,5 stopinj za Slovenijo?

Pri dvigu temperature do 1,5 oziroma 2 stopinj Celzija, se bodo podnebne spremembe, s katerimi se že soočamo, dodatno okrepile. Pri globalnem cilju 2,0 stopinj v Sloveniji strokovnjaki pričakujejo dvig temperature za okoli 3 stopinje Celzija nad temperaturo konec 19. stoletja. “To pomeni, da se bo obremenitev zaradi vročine še stopnjevala. Dolžina in jakost vročinskih valov se bo povečala. Že v naslednjih dveh desetletjih se bo na primer povprečno število vročih dni v nižinah Slovenije povečalo od 8 do 11 dni,” je zapisano v dokumentu.

Ob koncu stoletja bomo imeli v povprečju kar 27 več vročih dni kot danes. To pomeni, da bomo v Sloveniji imeli več kot 1 mesec (ne skupaj) temperature nad 30 stopinj, ponekod v Sloveniji pa tudi več kot 2 meseca.

Tudi padavinski režim se bo močno spremenil. Več padavin bomo dobili v obliki močnih nalivov, zelo močno se bodo okrepile zimske padavine, a ne v obliki snega, saj bodo temperature previsoke. Podaljšala pa se bodo sušna obdobja poleti in okrepili se bodo kratkotrajni nalivi.

Evropa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja

V zadnjih treh desetletjih so se temperature v Evropi zvišale kar dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar je najhitreje od vseh celin na svetu, ugotavlja poročilo svetovne meteorološke organizacije (WMO) v okviru ZN, ki so ga predstavili danes. V tridesetih letih se je povprečna temperatura v Evropi dvignila za približno 1,5 stopinje, poroča STA.

Leta 2021 so ekstremni vremenski in podnebni dogodki v Evropi povzročili več sto smrtnih žrtev, neposredno prizadeli več kot pol milijona ljudi in povzročili gospodarsko škodo v višini več kot 50 milijard evrov. Približno 84 odstotkov analiziranih dogodkov so predstavljale poplave ali neurja.

Alpski ledeniki so med letoma 1997 in 2021 izgubili kar 30 metrov debeline ledu, grenlandski ledeni pokrov pa se hitro tali in prispeva k vse hitrejšemu dvigovanju morske gladine. Lani so tako na primer prvič v zgodovini zabeležili dež na najvišji točki Grenlandije.

WMO v poročilu opozarja, da se bodo temperature v Evropi – ne glede na prihodnje stopnje globalnega segrevanja – verjetno še naprej zviševale hitreje kot na drugih celinah.

“Evropa predstavlja živo sliko segrevajočega se sveta in nas opominja, da tudi dobro pripravljene družbe niso varne pred posledicami ekstremnih vremenskih dogodkov,” je opozoril vodja svetovne meteoroške organizacije Petteri Taalas.