Kaj je tipičen kranjski turistični spominek

Kranj v iskanju tipičnega turističnega spominka: je to čokolada, skodelica ali magnetek z motivom Franceta Prešerna oz. človeške ribice, morda fibula, kranjska klobasa ali pa besniško žganje?

Kranj – Turistični obisk v Kranju se povečuje, lanske številke so na primer po besedah direktorja Zavoda za turizem in kulturo Kranj Klemna Malovrha presegle rezultat iz referenčnega leta 2019, število tujih turistov se je povečalo za 90 odstotkov. Ker ti radi kupujejo tudi spominke, ki odražajo posebnosti ali zgodovino obiskanega kraja, se zastavlja vprašanja, kaj je tipičen kranjski turistični spominek oziroma ali ga Kranj sploh ima.

O tem je tekla beseda tudi na zadnji seji mestnega sveta. Razpravo je načela Vlasta Sagadin (NSi) z ugotovitvijo, da v Kranjski hiši v središču mesta, kjer deluje Turistično informacijski center Kranj, ne ponujajo primernega kranjskega spominka. »Izložba v Kranjski hiši ni prav posebej mikavna, prazna je, in tudi ko vstopiš v notranjost, da bi kupil nekaj tipičnega, kranjskega, povezanega z zgodovino ali tradicijo, praktično ne dobiš primernega izdelka, ki bi ga morda želel podariti sorodniku, ki živi v tujini,« je dejala.

Klemen Malovrh je odgovoril, da so lani tudi pri prodaji spominkov beležili rekorde, se je pa strinjal, da še vedno nimajo tipično kranjskega spominka: »Imamo sicer kar nekaj t. i. kranjske linije spominkov, od čokolade Franceta Prešerna, kipa Franceta Prešerna do raznih magnetkov, na katerih sta upodobljena France Prešeren in Plečnikov vodnjak, zdaj bomo začeli še linijo info centra in človeške ribice ... Res pa nimamo paradnega konja, nečesa, kar bi gledalo iz povprečja, zato iščemo in razmišljamo o takem izdelku. Dejstvo pa je, če pogledamo statistiko prodaje turističnih spominkov, da se največ prodajajo poceni spominki za okoli tri evre: od kemičnih svinčnikov do magnetkov.«

Kaj pa kranjska klobasa ali frakelj žganja iz besniške voščenke, je vprašal Bojan Homan (SDS), ki je v preteklosti že večkrat opozarjal, da bi moral Kranj v turistične namene bolje izkoristiti kranjsko klobaso, ki sodi med najbolj prepoznavne slovenske kulinarične posebnosti in tudi geografsko zaščitene jedi. Z njim sta se strinjali tudi Saša Kristan in Andreja Valič Zver (obe SDS). Slednja je ob tem spomnila tudi na dejstvo, da ima Kranj bogato zgodovino in zanimive arheološke najdbe, zato bi morda lahko tipičen kranjski spominek predstavljala langobardska fibula (zaponka).

Kot je odgovoril Malovrh, je problem kranjske klobase, da se, čeprav gre za kulinarično posebnost, kot pripravljena jed ne prodaja dobro. »To je hrana, ki se skuha in poje doma, ne gre za tak kulinarični presežek, da bi ljudje zaradi nje na veliko hodili v gostilne,« je povedal. Glede fibule pa je pojasnil, da jo že imajo med turističnimi spominki, a se ne prodaja dobro. »Tudi to je izdelek, za katerega mislim, da ne bo nikoli paradni konj med turističnimi spominki.«