Kiparjenja z žago: motorka ni le za drva žagati (FOTO)
Priljubljeno Lavričevo kočo na južni strani hriba Gradišče (519 m), streljaj od avtoceste Novo mesto–Ljubljana, so pred leti za svoj dom izbrali kiparji z motorno žago. Minule dni je Gradišče gostilo že 9. festival mojstrov, ki iz lesa ustvarjajo mojstrovine.
Bistveno je, da je žaga pred takim delom očiščena in nabrušena, da je filter čist in mešanica prava.
»Do sedaj smo vedno pri nas gostili kiparje z motorno žago. Predsednik Društva kiparjev z motorno žago Vlado Cencel je živel v Šentvidu pri Stični, zdaj pa je v Velenju. Prijateljstvo je ostalo. Ko je začel kipariti, je prišel tudi na Gradišče in tu začel delo. Potem je ustanovil društvo, letos pa smo skupaj spet pripravili festival, deveti po vrsti,« pove Maks Jerin, ki na Gradišču skupaj z družino uspešno vodi kočo. Kiparji so bili pri koči tri dni. Petek in soboto so izkoristili za ustvarjanje, ki ni bilo pogojeno s časom, nedeljsko dopoldne so namenili iskanju motiva za popoldansko tekmovanje, ki je trajalo točno eno uro, ne minute več niti manj. Šesterica se je pomerila za naslov najboljšega v državi: tekmovali so Vlado Cencel, Rudi Bombek, Jernej Verbuč, Jože Smrkolj, Anže Kobola in Klemen Omejc.
Dež jih ni ustavil
Začeli so točno ob 15. uri. Vsak od pol ducata kiparjev se je lotil svojega kosa. Sprva so bili to grobi rezi, a z vsakim rezom posebej je bilo bolj jasno, kaj si je umetnik zamislil. Ko se je šesterica lotila dela, je deževalo. A jih tudi to ni ustavilo ali motilo. Prav tako ne zbrane publike, ki je pozorno spremljala tekmo. »Bolj ali manj so imeli vsi enake motorne žage, take uporabljamo tudi navadni smrtniki, premorejo pa pet, šest konjskih moči. Sprva se tak velik kos lesa obdeluje z večjimi žagami, pri detajlih pa je v pomoč posebna, tako imenovana karving žaga, ki premore posebno verigo, ki ima bolj čisto in gladko rez,« je pojasnil Ivan Poldan, ki s firmo Stihl Slovenija od samega začetka podpira kiparje. Da so motorke tekle kot švicarska ura, je poskrbel serviser Stane Tekavčič.
»Bistveno je, da je žaga pred takim delom očiščena in nabrušena, da je filter čist in mešanica prava,« je Tekavčič opozoril na ključne dejavnike delovanja motorke. »Osebna varovalna oprema, pripravljena motorna žaga in dober ogled terena delovišča pred začetkom del,« pa je Roman Črnič, predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije, sicer pa inštruktor varnega dela z motorno žago, opozoril na ključne elemente, ki pripomorejo k varnosti pri delu v gozdu. Tokrat je bil Črnič tudi tisti, ki je vse kiparje opozarjal, koliko časa jim je še ostalo. »Les smo kupili pri dobavitelju, potem pa se je vsak lotil svojega kosa. Sam sem si izbral malce prehud zalogaj, prevelik kos, pa mi je zmanjkalo časa. Sicer pa je kiparjenje tudi preizkus samega sebe, da vidiš, česa si zmožen. Praviloma kiparimo iz hrastovega lesa, ker je najbolj obstojen in trpežen. Ko ga impregniraš, je še vrsto let na voljo,« je takoj po koncu povedal idejni oče tekmovanja Vlado Cencel.
Pav, kolesar in ris
Medtem ko so si kiparji oddahnili, je takoj po koncu dela na svoj račun prišla strokovna komisija v postavi Jelka Rojec, Brane Praznik, Ljubo Zidar. Pol ure po koncu tekmovanja se je nebo nad Gradiščem povsem umirilo, izza oblakov je pokukalo sonce.
»Vidim občuten napredek. Vidi se, da nekateri stalno žagate drva doma, pa ne za zimo, ampak ker ustvarjate skulpture. Še enkrat se je potrdilo, da je motorna žaga na prvi pogled robustno in nerodno orodje, s katerim pa se da delati precej fine in precizne stvari,« je zbranim v imenu strokovne komisije povedal Ljubo Zidar. Komisija je ocenjevala izvirnost ideje, preciznost, sporočilnost in tehnično dovršenost izdelka. Pri tem so se še posebej izkazali trije. Na 3. mesto se je uvrstil Anže Kobola, ki je ustvaril risa, drugi je bil Klemen Omejc, ki je izdelal kolesarja, s pavom pa se je na 1. mesto zavihtel Jernej Verbuč.
»Lani sem zmagal z motivom mačka v lovu, letos pa s pavom. Vsakič si izberem nov motiv, zanj sem se odločil dopoldne pred tekmovanjem. Moraš pa že na začetku vedeti, kaj točno želiš. Da veš, kje in koliko odrezati, da ni napačnih rezov. Začnem od glave do podna, uvodoma je na vrsti groba obdelava, potem sem se lotil glave in trupa, vse skupaj sem prilagajal proporcem celotne podobe živali. Kar 95 odstotkov vsega sem naredil z motorno žago, preostalo z brusilko in krtačo,« je po zmagi nekaj detajlov z nami delil 30-letni Jernej Verbuč iz Šmartnega v Rožni dolini. Tekmuje že pet let. »Treba ni, je pa vedno malce adrenalina, dejansko uživam,« dodaja Jernej, ki je že kot otrok rad ustvarjal iz lesa, potem pa odkril kiparjenje z motorno žago. Devet let že izdeluje izdelke, zadnje tri leta tudi poklicno.
»Povpraševanje je veliko, ljudje pa navdušeni. Izdelam precej daril za obletnice in podobne dogodke,« nadaljuje Jernej, ki mu je v veliko podporo družina. »Lepo me spremljajo in navijajo. Žena Anja mi pomaga pri promociji. Brez njene pomoči ne bi bil tako znan in ne bi imel toliko naročil,« pohvali ženo, zanj pa sta stiskala pesti še otroka Nejc in Nina. »Hvala vsem korajžnim tekmovalcem, ki ste zbrali moč in korajžo in se preizkusili. Hvala vsem obiskovalcem, da ste nas podpirali in nam pomagali, da smo skupaj pregnali dež. Menim, da smo na tem festivalu pokazali, da motorka ni le za drva žagati. Motorna žaga je zelo robustna, a je treba z njo ravnati nežno. Veselimo se 10. festivala, ki bo prihodnje leto,« je za konec dodal vodja dogodka Vlado Cencel.
