»V osir dregaš,« mi reče novinarski kolega, ko povem, da grem na teren v romsko naselje Žabjak-Brezje pri Novem mestu. »Pazi, da te Romi ne pretepejo, tam so zelo nasilni, lahko te kamenjajo,« še pomenljivo doda.
Tudi fotograf ni bil prav navdušen, ko sva se s službenim avtomobilom peljala po avtocesti. »Kje bova parkirala, da nama avta ne poškodujejo?« me vpraša. »Kje? Tam kot vsi,« nervozno odgovorim, »sploh ne vem, zakaj bi se Romi lotili najinega starega avtomobila (neznane znamke in letnika, neugleden, a še vedno vozi), saj imajo vsi tam boljše avtomobile.« Ampak občutek, da imam v žepu solzivec, me je vseeno pomirjal. Kaj pa vem, kaj gre danes ljudem po glavi.
Taki so prizori iz Žabjaka: pred vsako borno hišo gori ogenj, na katerem ženske kuhajo; napol goli otroci se igrajo na smetišču; večina barak ima nadzorne kamere.
Električni kabli, s katerimi so se Romi na črno priklopili na javno električno infrastrukturo, so povsod, tudi po drevesih in grmičevju.
Veliko Romov živi kar v starih počitniških prikolicah, vodovod in elektriko imajo le redki. Kopalnica v hiši je luksuz za te ljudi.
32-letna Romkinja je v soboto doživela infarkt, tri dni je bila v Kliničnem centru, četrti dan je že kuhala kosilo za šest oseb.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
