Aleksander Lukašenko Svet24.si

KGB o dronih iz Litve, Lukašenko na zahod ...

slovenska policija Svet24.si

Gruzijec peš bežal pred policisti

1701200126-dsc6052-01-1701200060836 Necenzurirano

Sum konflikta interesov na ministrstvu: nov zakon ...

peter gregorcic sr Reporter.si

Peter Gregorčič igra Janševo igro: glavni cilj ...

popovic Ekipa24.si

Velika drama kapetana Celja: Po tekmi z Domžalami...

rudi-mlakar Njena.si

Rudi tudi v zunanjem svetu vse bolj priljubljen

luka doncic Ekipa24.si

Luka Dončić je postal del izbrancev in podpisal ...

sta
sta
0 03.06.2023 20:21:36

Tri generacije košarkarske ekipe Olimpije odslej v Hramu športnih junakov

sta
Prvič v zgodovini je Društvo športnih novinarjev Slovenije v Hram slovenskih športnih junakov sprejelo ekipo oziroma moštvo. V sodelovanju s košarkarskim klubom Cedevita Olimpija je danes v dvorani Stožice med športne legende sprejelo tri generacije ljubljanskega kluba, ki je šestkrat postal prvak Jugoslavije in leta 1994 osvojil evropski pokal.

Ob tem je klub leta 1997 na zaključnem turnirju evrolige v Rimu osvojil tretje mesto. Olimpija je bila dolga desetletja temelj slovenske košarke in pozneje jedro reprezentance, tudi sedaj so v njej nekateri člani državne zasedbe.

"Tekma v Lozani je bila prva, na katero so zaradi moštva Slovenci množično odšli navijat, prevladali so nad navijači tekmecev. To je bila za nas tudi stopnica v evroligo, v kateri smo nato v dobrem desetletju pustili pomemben pečat," je med slovesnostjo povedal nekdanji trener Zmago Sagadin, ki je ekipo po osamosvojitvi Slovenije vodil do obeh največjih uspehov v zadnjem obdobju.

sagadin
sta


Umestitev je potekala v prostoru Arene Stožice pred začetkom druge tekme finalne serije državnega prvenstva med Cedevito Olimpijo in Helios Suns, med polčasom bo tudi slovesna predaja bronastega kipca klubu.

Olimpija je 28. marca leta 1970 v Zadru premagala gostitelje in osvojila naslov prvaka Jugoslavije, ko je v izdihljajih tekme odločilen met uspel Dušanu Verbiču. Dramatično tekmo v nabito polni dvorani Jazine je pospremil komentator ljubljanskega radia Mirko Strehovec in ta posnetek so tudi predvajali med slovesnostjo.

cedevita olimpija hram slavnih 1
sta


Ljubljana je bila tako leta 1970 od konca marca ter aprila in maja, do svetovnega prvenstva, pravzaprav nekakšna svetovna prestolnica košarke, saj je Jugoslavija v Tivoliju osvojila tudi naslov svetovnega prvaka. Iz Olimpije so bili v zlati reprezentanci Aljoša Žorga, Ivo Daneu, ki je bil tedaj še poškodovan, in Vinko Jelovac. Vsi trije so bili že pred današnjim dogodkom sprejeti v hram slavnih.

Zbrani so lahko videli film iz leta 1994, ko je v Lozani Olimpija osvojila evropski pokal, ter filmsko gradivo iz leta 1997 o nastopu zelenih v večnem mestu. V tedanji ekipi je bil tudi ameriški branilec Arriel McDonald, ki se je jeseni leta 1996 preselil v Ljubljano k Olimpiji. Junija 1997 je dobil slovensko državljanstvo in je kot prvi iz ZDA za Slovenijo igral na EP leta 2001 v Turčiji. Želi si, da bi tudi njegov sin dobil to priložnost.

DŠNS je Hram slovenskih športnih junakov, ki domuje v zelenem ringu ljubljanske dvorane Stožice, odprlo leta 2011, ko je kot prva na prireditvi Športnik leta vanj uvrstilo telovadca Leona Štuklja in Miroslava Cerarja, najboljša slovenska športnika prejšnjega stoletja. V naslednjih letih je svoje mesto v hramu našlo skupaj 59 posameznikov in veslaški osmerec z olimpijskih iger v Tokiu leta 1964.

Zadnja med njimi so bili pred Olimpijo alpski smučarji Jure Košir, Katja Koren Miklavec in Alenka Dovžan leta 2019. Med košarkarji so člani že bili Daneu, Jelovac, Žorga, Peter Vilfan in Jure Zdovc.

cedevita olimpija hram slavnih 3
sta


Člani Hrama športnih junakov Društva športnih novinarjev Slovenije med letoma 2011 in 2023

V Hram športnih junakov Društva športnih novinarjev Slovenije so bili doslej umeščeni (59 posameznikov, veslaški osmerec ter košarkarski klub Olimpija):

2011: Leon Štukelj (gimnastika), Miroslav Cerar (gimnastika);
2012: Rudolf Cvetko (sabljanje), Josip Primožič Tošo (gimnastika), Stane Derganc (gimnastika), Stanko Lorger (atletika), Ivo Daneu (košarka), Jože Šlibar (smučarski skoki), Janez Polda (smučarski skoki), Draga Stamejčič Pokovec (atletika), Janez Žirovnik (kolesarstvo), Nataša Urbančič Bezjak (atletika), Branko Oblak (nogomet), Aljoša Žorga (košarka), Vinko Jelovac (košarka), Mima Jaušovec (tenis), veslaški osmerec (4. OI Tokio 1964), Rudi Hiti (hokej), Peter Šumi (gimnastika), Miro Steržaj (kegljanje), Albin Felc (hokej);
2013: Franc Smolej (smučarski tek), Ciril Praček (alpsko smučanje), Branko Ziherl (skoki v vodo), Tone Cerer (plavanje), Tine Mulej (alpsko smučanje), Janko Štefe (alpsko smučanje), Ivan Toplak (nogomet), Janko Kosmina-Mario Fafangel (jadranje), Tine Šrot (gimnastika), Jurij Uršič (kolesarstvo), Edvard Vecko (namizni tenis), Ištvan Korpa (namizni tenis), Tone Gale (hokej), Milan Zadel (kajak kanu), Stanko Topolčnik (judo), Bojan Križaj (alpsko smučanje), Peter Vilfan (košarka), Bojan Ropret (kolesarstvo), Boris Strel (alpsko smučanje), Alenka Cuderman (rokomet), Borut Petrič (plavanje), Miran Tepeš (smučarski skoki), Jure Franko (alpsko smučanje), Primož Ulaga (smučarski skoki), Andrej Jelenc (kajakaštvo na divjih vodah), Darjan Petrič (plavanje), Matjaž Debelak (smučarski skoki), Mateja Svet (alpsko smučanje);
2015: Srečko Katanec (nogomet), Rok Petrović (alpsko smučanje), Jurij Zdovc (košarka);
2016: Rolando Pušnik (rokomet), Iztok Puc (rokomet);
2017: Marko Elsner (nogomet), Polona Dornik (košarka);
2019: Jure Košir (alpsko smučanje), Katja Koren (alpsko smučanje), Alenka Dovžan (alpsko smučanje);
2023: košarkarski klub Olimpija Ljubljana.

Značke: šport, zgodovina, nagrada

Članki iz rubrike