Pred 94 leti začel oddajati Radio Ljubljana

Največ zaslug za slovenski radio ima inženir Marij Osana, ki je leta 1924 začel v Ljubljani poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je naredil sam. Prvega septembra 1928 je nato poskusno začel delovati Radio Ljubljana, 28. oktobra istega leta pa so začeli z rednim radijskim programom.

Radio Ljubljana je bil tedaj druga radijska postaja v Kraljevini SHS. Novembra leta 1928 je postajo dnevno poslušalo 3000 "abonentov" in gotovo še vsaj toliko poslušalcev, postajo je bilo mogoče slišati 1100 kilometrov daleč.

Radijskih tonskih zapisov iz časa nastanka radia v arhivih na Slovenskem ni. Večina radijskih oddaj je potekala v živo, saj je to narekovala takratna tehnologija, tako da so tudi plošče sprva vrteli pred mikrofonom in je bila kakovost zvoka zato zelo slaba. Pozneje, ko je že bilo mogoče snemati, pa so ohranjeni le kakšni govori ali koncertni posnetki.

Iz zapisov in statistik je mogoče razbrati, da je imel Radio Ljubljana v prvih trinajstih mesecih svojega oddajanja 2420 ur programa.

Eksperimentalni program TV studia Ljubljana je začel oddajati 11. oktobra 1958, od 28. novembra tega leta pa je postal reden v okviru skupnega jugoslovanskega programa, znotraj katerega je delež TV Ljubljana znašal okoli 30 odstotkov. V začetku je takratni TV Obzornik oziroma današnji TV Dnevnik pripravljal Studio Beograd, slovenska različica pa je prvič šla v eter 15. aprila 1968, ko sta se iz studia TV Ljubljana oglasila napovedovalca Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, so zapisali na RTV Slovenija.

Danes RTVS poleg radia in televizije sestavljajo še Multimedijski center, regionalna centra v Mariboru in Kopru, oddajniki in zveze ter teletekst, so zapisali na RTV. .

Ključna vloga radia je sicer pri nagovarjanju ljudi. Radio je vstopil v njihove domove in postal eden izmed družinskih članov, je za Radio Slovenija dejala dolgoletna sodelavka Radia Slovenija in velika poznavalka medija Tatjana Pirc. "Bil je tako zelo spoštovan, da so ga postavili na kuhinjsko mizo in sedeli okrog in poslušali oddaje. Morda si zdaj težko kdo predstavlja, da so se zaradi radijskih oddaj včasih izpraznile ulice," je še opisala za današnjo jutranjo informativno oddajo.

RTVS pa se je letos sicer znašla pred pomembno prelomnico. V zadnjem času so televizijski informativni program zaradi vse slabših razmer, nespodbudnega delovnega okolja in pritiska na kritične zaposlene zapustili številni novinarji, opozarjajo predstavniki zaposlenih v programskem svetu. Novinarji na RTVS si že od maja s stavko prizadevajo za boljše razmere.

Volivci pa bodo 27. novembra na referendumu odločali, ali naj se uveljavi novela zakona o RTVS, kot jo je na predlog vlade sprejel DZ in ki na novo ureja vodenje, upravljanje in nadzor RTVS. Pobudnik referenduma je opozicijska SDS.

Cilj novele zakona o RTVS, ki je predmet referenduma, je po navedbah predlagateljev zagotoviti popolno institucionalno in programsko avtonomijo te kulturne in informativne ustanove ter zaščititi njeno novinarsko avtonomijo in uredniško neodvisnost. Predlagatelji referenduma pa menijo, da gre zgolj za željo po prevzemu vodenja RTVS.