Mehanizem v obliki povratnih in nepovratnih sredstev bo namenjen financiranju nacionalnih ukrepov za omilitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije. Gre za osrednji del 750-milijardnega sklada za okrevanje.

Države članice in parlament so se o besedilu uredbe dogovorili decembra, poslanci in poslanke pa so jo danes potrdili s 582 glasovi za, 40 proti in 69 vzdržanimi. Zdaj jo mora še formalno potrditi Svet EU-ja, nato pa bo začela veljati.

Sloveniji bo iz RFF-ja na voljo do 5,2 milijarde evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev.

Podlaga za črpanje sredstev bodo nacionalni programi za okrevanje in odpornost, ki jih Evropska komisija od članic pričakuje aprila. Ti programi se morajo osredotočiti na ključna prednostna področja Unije, kot sta zeleni prehod in digitalna preobrazba. Prav tako bodo do financiranja upravičeni projekti, ki se osredotočajo na institucionalni odziv in pripravljenost na krizo, ter politike, namenjene otrokom in mladim.

Najmanj 37 odstotkov namenjenih podnebju

V vsakem načrtu bo tako moralo biti najmanj 37 odstotkov sredstev namenjenih podnebju, najmanj 20 pa digitalnim dejavnostim.

Iz RFF-ja bo sicer mogoče financirati projekte, povezane z gospodarskimi in socialnimi posledicami pandemije, ki so se začeli izvajati po 1. februarju lani. Financiranje bo na voljo tri leta, sredstva pa bodo države članice prejele do 31. decembra 2026.

Več evropskih poslancev iz Slovenije je v torek, ko je bila na dnevnem redu plenarnega zasedanja razprava o RFF-ju, poudarjalo, da bo uspešnost črpanja sredstev iz instrumenta odvisna predvsem od dobro pripravljenih nacionalnih načrtov.

Nadzor nad izvajanjem RFF-ja bo izvajala Evropska komisija, ki pa jo bosta lahko pristojna odbora Evropskega parlamenta vsaka dva meseca povabila na razpravo o okrevanju EU-ja.

Uredba sicer določa, da so do sredstev iz instrumenta upravičene le države članice, zavezane spoštovanju vladavine prava in temeljnih vrednot EU-ja.