Miran Krušič in Borut Pahor. Foto: MMC RTV SLO
Miran Krušič in Borut Pahor. Foto: MMC RTV SLO

V osamosvojitveni vojni so pomembno vlogo odigrali tudi teritorialci na območju Slovenske Bistrice, kjer je bilo takrat v vojašnici okoli 500 vojakov in častnikov Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Del teh je varoval skladišče orožja v Zgornji Ložnici in telekomunikacijski center na Boču, zavzetje obeh objektov pa je pomenilo prelomnico v poteku vojne na Štajerskem.

Območje je bilo predvsem zaradi skladišča in telekomunikacijskega območja ena od pomembnejših točk takratne JLA v Sloveniji, zato je TO v času priprav na osamosvojitev in procesa reorganizacije občinski štab v Slovenski Bistrici ohranil kot samostojen območni štab.

Na območju skladišča pri Zgornji Ložnici je JLA na 27 hektarjih v več desetih podzemnih objektih hranila ogromne količine streliva in minskoeksplozivnih sredstev. Zaporo skladišča je izvajala četa pod poveljstvom Mirana Krušiča, 2. julija pa so skladišče zavzeli.

Enote teritorialne obrambe v Ljutomeru so v veliki meri prav s tem orožjem zaustavile prodor največje oklepno-mehanizirane kolone armade, ki je dan pozneje prodrla iz Hrvaške, hkrati pa so teritorialce opremili s skoraj 5000 tonami eksplozivnih sredstev.

V imenu 129. protidiverzantske čete občinskega štaba TO Slovenska Bistrica je odlikovanje za izredne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Slovenije prevzel prav Krušič, trenutno predsednik območnega Združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Bistrica.

Izredne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti

Predsednik Pahor je častni znak svobode RS 129. protidiverzantski četi občinskega štaba Teritorialne obrambe Slovenska Bistrica podelil za izredne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije. Kot so navedli v utemeljitvi, so bile dejavnosti 129. čete za protidiverzantsko delovanje tesno povezane z osamosvojitvijo Slovenije. Intenzivnejše so se začele v času slovenskega plebiscita in poznejših "pekrskih dogodkov". Četa je nato dejavno sodelovala ves čas osamosvojitvene vojne leta 1991.

"Z zavzetjem strateško pomembnega skladišča v Zgornji Ložnici, ki je prispevalo k uspešni obrambi pred agresorjem, je bila zavarovana pravica Slovenije ter njenih prebivalk in prebivalcev do samoodločbe," so zapisali v utemeljitvi in dodali, da je bilo zavzetje skladišča Ložnica 2. julija ena od prelomnic v vojni. "Pripadniki 129. čete so se častno pridružili uporu proti agresorju in stopili v obrambo demokratičnih procesov. S svojimi pogumnimi dejanji bodo ostali za vedno zapisani v slovenski zgodovini," so poudarili v utemeljitvi.