Predsednik Slovenskega konservatorskega društva Srečko Štajnbaher je opomnil na izjemno vztrajnost nagrajencev, da so bili projekti izvedeni, in izrazil upanje, da bo kulturna dediščina postala pomemben segment trajnostnega razvoja.

Kot je v otvoritvenem nagovoru še povedal Štajnbaher, se konservatorska stroka verjetno premalo izpostavlja, čeprav imajo kaj za pokazati na različnih koncih Slovenije. Opomnil je na pomembnost povezovanja tako znotraj stroke kot tudi z drugimi sodelujočimi pri projektih.

Na panojih v avli ministrstva je predstavljeno delo dobitnice Steletove nagrade in nagrajena projekta. Steletovo nagrado za leto 2021 prejme umetnostna zgodovinarka in konservatorska svetnica Mojca MarjAna Kovač za življenjsko delo in za vrhunske dosežke, ki so pomemben prispevek k razvoju slovenske konservatorske stroke v Sloveniji. Steletovi priznanji pa prejmeta umetnostna zgodovinarka Simona Menoni Muršič za konservatorski prispevek pri celoviti prenovi mestne tržnice na Ptuju in Občina Trnovska vas za celovito obnovo Simoničeve domačije. Slovesnost s podelitvijo nagrad se je opoldne začela v Narodni galeriji.

Kot piše v utemeljitvi nagrade, sodi Mojca MarjAna Kovač med tiste konservatorke in konservatorje, ki so v svoji dolgoletni praksi znali združevati delo na terenu s konservatorsko teorijo in uveljavitvijo slovenskega konservatorstva v širšem evropskem prostoru ter z znanstveno-raziskovalnim delom.

Nagrajenka je za STA povedala, da se ji zdi zelo pomembno, da se zabeleži vse, kar se s spomenikom dogaja, od raziskav, stanja objekta in odločitev. Kot je dejala, si vsak spomenik zasluži nek dosje, ki bo v pomoč zanamcem, ko bodo iskali, kaj se je s spomenikom dogajalo v preteklosti, kot je tudi sama vesela, kadar najde tovrstne podatke iz prejšnjih obdobij. Kot je še povedala, se je ves čas trudila dati vse od sebe ter poslušati tako strokovne debate kolegov kot strokovnjakov iz tujine in na podlagi tega sprejemati odločitve.

Simona Menoni Muršič je za STA povedala, da je pri ureditvah, kot je celovita prenova mestne tržnice na Ptuju, poseben izziv, da historično jedro ostane še zmeraj berljivo ter da se je arhitekt sposoben toliko uskladiti z njim, da je novo v harmoniji s starim. Naloga je zahtevna tako za konservatorja, ki je dolžan prebrati historično govorico, stkano v ostaline, prepletene v neko podobo, ohranjeno do danes, kot tudi za arhitekta, ki se mora biti sposoben do neke mere utišati, ko vstopa v ta historični ambient.

Župan občine Trnovska vas Alojz Benko je za STA povedal, da je obnovljena Simoničeva domačija ponos celotnega kraja ter poudaril dobro sodelovanje vseh, ki so bili vpeti v projekt. Odgovorna konservatorka Suzana Vešligaj pa je pojasnila, da je Simoničeva domačija, ki je kulturni spomenik lokalnega pomena, primer t. i. cimprane gradnje in z značilno slamnato streho. Kot je poudarila, je tovrstne stavbne dediščine ohranjene vedno manj, na srečo pa se je v tem primeru našel lastnik – Občina Trnovska vas –, ki je kljub začetim težavam prepoznal, da je treba tudi tovrstno stavbo dediščino zavarovati in jo ohraniti.

Nagrado in priznanja, ki jih Slovensko konservatorsko društvo podeljuje strokovnjakom za varstvo kulturne dediščine za življenjsko delo in izjemne dosežke na področju konservatorstva, je poimenovana po prvem poklicnem konservatorju v Sloveniji, Francetu Steletu (1886–1972).