Deset največjih podjetij v Sloveniji je v letu 20181 nakupilo za približno 15 milijard evrov materiala, storitev, blaga za nadaljnjo prodajo in investicije. To pomeni 86 odstotkov skupnega prihodka, ki ga je deseterici vodilnih slovenskih podjetij uspelo iztržiti v letu 2018. Ta podatek zgovorno potrjuje pomembnost nabavne funkcije v podjetju. Iz česa je torej sestavljena formula uspeha najuspešnejših svetovnih podjetij na področju nabave in kateri so najpogostejši izzivi pri dobri organizaciji nabavne funkcije?
Družba Kearney od leta 1992 izvaja globalno študijo Odličnost v nabavi2, v katero je vključenih več kot 2.500 vodilnih svetovnih podjetij iz različnih panog. Izsledki za leto 2019 jasno kažejo, kaj so elementi najboljših praks v nabavi v mednarodnem merilu. Nabava je organizirana kot visokoprofesionalna funkcija, ki pokriva več kot 75 odstotkov letnih nakupov posameznega podjetja. V rednih letnih ciklih dosega več kot sedem odstotkov letnega prihranka pri nabavah materiala, storitev in investicijske opreme ter v več kot 90 odstotkih izpolnjuje postavljene nabavne cilje.
Formula uspeha najboljših temelji na treh elementih:
- Nabavna funkcija ima enakopraven status s preostalimi funkcijami v podjetju: na področju nabave so zaposleni najboljši kadri, ekipe za posamezne nabavne skupine so sestavljene multifunkcijsko, podjetja vlagajo v kadre ter nabavno tehnološko in analitsko opremo.
- Nabava pokriva vse strateške nabavne skupine: zanje so oblikovane večletne strategije, ki temeljijo na vrsti vzvodov. Strategije presegajo zgolj osredotočenost na ceno na enoto, poudarek je na transparentnosti podatkov, inovacijah, upravljanju in spreminjanju potreb, sodelovanju z dobavitelji in sodobnih analitskih metodah.
- Nabava sistematično spremlja vse dobavitelje: ocenjuje njihovo zanesljivost, finančne in inovativne sposobnosti ter tveganja. Spremlja torej vse tisto, kar se je v zadnjih mesecih kriznih razmer zaradi bolezni COVID-19 pokazalo kot še posebej pomembno.
Kako veliki so učinki uspešne nabave, priča naslednji primer: enoodstotno letno znižanje stroška nabave pri desetih vodilnih slovenskih podjetjih pomeni 150 milijonov evrov potencialnega letnega prihranka. Tako velik prihranek pomeni, denimo, letni strošek dela 7.800 zaposlenih ali kar 12 odstotkov vseh zaposlenih v desetih največjih slovenskih podjetjih.
Ob pregledu največjih slovenskih podjetij opazimo, da je nabavna funkcija na ravni uprave omenjena le pri enem podjetju, pri preostalih jo navajajo na nižjih ravneh ali pa je sploh ne. Zakaj se torej (slovenska) podjetja ne zgledujejo po najboljših mednarodnih praksah in bolj ne izkoriščajo učinkov, ki jih prinaša profesionalno organizirana nabava? Za to je več razlogov, med njimi:
- Nabava je strokovno zahtevna. Zahteva ogromno analitičnega in industrijskega znanja, sistematično delo, transparentnost podatkov. Prav tako zahteva nenehno iskanje in vlaganje v talente ter ustrezno tehnološko opremo.
- Nabava je naporna z vidika upravljanja odnosov v podjetju in zunaj njega. Uspešna nabavna funkcija zahteva veliko sodelovanja različnih funkcij v podjetju, interno transparentnost ter nenehno spreminjanje ustaljenih praks. Prav tako zahteva prilagajanje odnosov z dobavitelji in, ko je to potrebno, tudi zamenjave dobaviteljev.
- Podjetja podcenjujejo področje nabave. Nabava je velikokrat usmerjena le na znižanje cene na enoto in se prehitro zadovolji z manjšimi prihranki. Usmerjenost le na ceno pomeni še dodaten izziv za slovenska podjetja, ki so v svetovnem merilu majhni kupci z omejeno pogajalsko močjo.
Dobro organizirana nabavna funkcija lahko pomeni močan vzvod povečevanja slovenske konkurenčnosti in dviga dodane vrednosti. Možne pozitivne učinke dobre nabave lahko ocenjujemo na ravni slovenskega uvoza, še posebej zdaj, ko se karte v mednarodni menjavi mešajo na novo. Slovenski uvoz je leta 2019 znašal 34 milijard evrov. Vsak prihranek šteje, še posebej v luči pomoči podjetjem za prebroditev krize.
Branko Žibret je partner pri družbi Kearney.
Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.
Op.: 1Vsi podatki za leto 2019 še niso na voljo, kar sicer ne spreminja splošne slike.
2Odličnost v nabavi – AEP, Assessment of Excellence in Procurement, www.kearney.com
