Politik, influencer, medij
Medijska klima je v državi, kot običajno, naelektrena. Leto, ki je za nami, je minilo tudi v znamenju medijev. O RTV se je veliko govorilo in še več pisalo. Boj za neodvisni radiotelevizijski servis traja pravzaprav še danes, ko duhove še kar burijo govorice o morebitni ukinitvi regionalnih medijskih centrov v Kopru in Mariboru, ukinitvi glasbene produkcije RTV in drugih ukrepih, s katerimi bi lahko rešili finančno situacijo v naši največji medijski hiši. Vlada je tako rekoč čez noč na mizo spravila sklep o dodatni finančni pomoči RTVS v višini 15 milijonov evrov, kaj kmalu pa v javno razpravo poslala nov predlog zakona o medijih, s katerim naj bi povečala preglednost medijske krajine, omogočila pripravo sodobnih državnih pomoči medijem, spodbujala pluralnost, omogočila učinkovitejše zamejevanje sovražnega govora in še in še.
Denar torej je. Če bo vlada s finančno injekcijo rešila problem RTV - super! A mediji niso samo RTV. Prav na tem mestu sta tako vlada kot civilna družba izgubili na celi črti. Na eni strani imamo državo, ki čez noč na Gregorčičevo pošlje 15 milijonov evrov, z novim zakonom pa zasebne medije, ki so prav tako del medijske krajine in opravljajo svoje delo na visoki profesionalni ravni, pelje žejne čez vodo. Poleg tega spletnim medijem, kot je denimo tudi naša hiša, z vzpostavljanjem nelojalnih državnih konkurenc - na primer multimedijski center RTV in portal Siol.net -, s svojimi brezplačnimi vsebinami drugim medijskim hišam odžirajo klike in naročnike. Podpora celotni medijski krajini? Malo morgen.
Če bo vlada s finančno injekcijo rešila problem RTV - super! A mediji niso samo RTV. Prav naj tej točki sta tako država kot civilna družba izgubili na celi črti.
Nov predlog zakona o medijih, poleg do sedaj znanih oblik razširjanja programskih vsebin, kot medije opredeljuje tudi storitve spletnih vplivnežev, internetnih radijev in podkastov. Kar sploh ni slabo. Spletni vplivneži so brez dvoma oblika medija, saj večina uporabnikov družbenih omrežij do informacij dostopa prav prek vsebin, ki jih proizvajajo “influencerji”. Zato je seveda smiselno, da se njihove vsebine regulira. Je pa zakon na tem mestu ohlapen, saj v predlogu ni določene meje, ki bi ločevala vplivneža od slehernika. Potemtakem lahko - glede na število sledilcev - v razvid medijev vpišemo tudi Boruta Pahorja. Hipotetično bi lahko pahorijanska praksa “politik, influencer, medij” postala stalnica v slovenskem političnem prostoru in se tako lahko nadejamo Jelinčičevega podkasta - mimogrede, ljubiteljem bizarnih spletnih vsebin in nizkokakovostne poezije priporočam ogled profila prvaka SNS na TikToku -, Popovičevih novic in portala Karl24 ...