Čeprav znanstveniki menijo, da še ni prepozno, zadnje meritve opozarjajo na to, da se čas za ustrezno ukrepanje ob hitrem globalnem segrevanju izteka. Foto: Reuters
Čeprav znanstveniki menijo, da še ni prepozno, zadnje meritve opozarjajo na to, da se čas za ustrezno ukrepanje ob hitrem globalnem segrevanju izteka. Foto: Reuters

Zadnji podatki Copernicusa, službe Evropske unije za spremljanje podnebja in vremena, kažejo, da je na povprečje zadnjih 12 mesecev najbolj vplival najtoplejši januar doslej, ki je bil za 1,66 stopinje toplejši od povprečne januarske temperature v predindustrijskem času.

"Leto 2024 se je začelo z novim rekordnim mesecem – ne samo da smo imeli najtoplejši januar v zgodovini, ampak smo pravkar doživeli 12-mesečno obdobje s povprečnimi temperaturami, ki so bile več kot 1,5 stopinje Celzija nad povprečjem predindustrijskega referenčnega obdobja," je za CNN dejala namestnica direktorja Copernicusa Samantha Burgess. Najvišje povprečne temperature za posamezne mesece so bile izmerjene zadnjih osem mesecev zapored.

Sorodna novica Arso: Lansko leto v Sloveniji najtoplejše in tretje najbolj namočeno doslej

Primerjave različnih skupin raziskovalcev se – predvsem zaradi načina ocenjevanja temperatur v poznem 19. stoletju, ko so bile meritve redkejše – nekoliko razlikujejo. Po podatkih ameriške vesoljske agencije Nasa se je tako temperatura v zadnjih 12 mesecih v primerjavi s predindustrijskim obdobjem zvišala za nekaj manj kot 1,5 stopinje Celzija. A strokovnjaki se kljub manjšim odstopanjem strinjajo, da je Zemlja v najtoplejšem obdobju od začetka sodobnih meritev.

Večina svetovnih držav se je s Pariškim sporazumom leta 2015 zavezala, da bodo dolgoročno zvišanje povprečne svetovne temperature omejile na precej manj kot 2 stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo ter si prizadevale, da ne bi presegle 1,5 stopinje Celzija. Znanstveniki spremljajo predvsem daljša obdobja, a podatki za zadnjih 12 mesecev kažejo, da se svet hitro približuje tem mejam.

Raziskovalec atmosferske fizike na Univerzi v Oxfordu Matt Patterson je za CNN dejal, da zadnje meritve ne pomenijo nujno, da je Pariški sporazum propadel, da pa vsekakor nakazujejo "hitro krčenje časa, ki ga ima človeštvo za drastično zmanjšanje emisij za izogib nevarnim podnebnim spremembam."

"Edini način za ustavitev segrevanja je hitro zmanjšanje emisij"

Podnebno krizo po opozorilih znanstvenikov povzroča predvsem energetska uporaba premoga, nafte in plina, v zadnjih mesecih pa je na temperature in ekstremne vremenske pojave, ki so zaradi dolgotrajnega globalnega segrevanja vse pogostejši in hujši, v večjem delu sveta vplival tudi naravni vremenski pojav El Niño, ki izvira iz Tihega oceana.

Sorodna novica Požari v Čilu najhujša naravna nesreča v državi po potresu leta 2010

Kombinacija obeh vplivov je bila marsikje katastrofalna. V več kot 160 gozdnih požarih, ki so se ta teden razširili na območju Čila, je na primer umrlo več kot 120 ljudi in v pepel spremenilo celotne soseske.

Vpliv El Niña se bo po napovedih končal v nekaj mesecih, kar bi lahko omogočilo, da se svetovne temperature začasno stabilizirajo in nato nekoliko znižajo, verjetno nazaj pod prag 1,5 stopinje Celzija. A brez ustreznih ukrepov bodo temperature v prihodnjih desetletjih še naraščale. "Hitro zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je edini način za ustavitev naraščanja svetovnih temperatur," je poudarila Samantha Burgess.

Kljub skrb vzbujajočim razmeram pa znanstveniki poudarjajo, da mnogo držav veliko vlaga v zelene tehnologije, kot so obnovljivi viri energije. Najslabši mogoči scenarij, po katerem bi se povprečna temperatura do konca stoletja povišala za več kot štiri stopinje Celzija, ki se je zdel mogoč še pred desetletjem, zdaj v strokovni skupnosti velja za veliko manj verjeten. "To pomeni, da lahko na koncu nadzorujemo globalno segrevanje na podlagi svojih odločitev kot družbe in planeta," je za BBC poudaril podnebni znanstvenik pri ameriški skupini Berkeley Earth Zeke Hausfather. "Poguba ni neizogibna," je prepričan.