Ameriška kuhinja

Velikonočne dobrote

Josh Rocchio in Noah Charney
31. 3. 2024, 11.00
Deli članek:

Slovencem se zdi morda povsem samoumevno, povprečni Američan pa vidi nekaj čarobnega v sezonski raznolikosti, ki narekuje obroke, postrežene v restavracijah in domačih kuhinjah. Znotraj te čarovnije je nekaj posebno očarljivega spomladi.

Profimedia
devilled eggs

Po 15 letih življenja tukaj tudi mi nestrpno pričakujemo plodove nove sezone; nasmehnemo se, ko vidimo ljudi, ki se sklanjajo z nožem in skledo ali košaro v roki, ko vestno prečesavajo polja za mladimi regratovimi listi, in z veseljem odštejemo veliko preveč za prvi šopek svežih špargljev.

V tem duhu smo se odločili, da se pogovorimo o pomladnih receptih v ZDA. Toda bolj ko smo razmišljali, bolj smo si bili na jasnem: Amerika ima močno zakoreninjene poletne, jesenske in zimske prehranske tradicije ter izjemno prepoznavno praznično kuhinjo. Imamo celo krepko prisotne prehranske tradicije za tuje praznike, kot so takosi z mehiškim pivom za peti maj ali govedino z zeljem in najbolj znanim irskim pivom na dan sv. Patrika. Ampak spomladi? Nič resnega nam ne pride na misel. To je verjetno posledica velikosti ozemlja: do takrat, ko je denimo poletna koruza zrela, so jo dobavne verige imele čas razporediti po vseh ZDA. Ampak prve pomladne zeli, se zdi, so izjemno lokalna domena in ogromno ozemlje ZDA jih ne more pretvoriti v vseprisotno privlačno jed. Toda če so naše praznične kuharske tradicije močne in če je velika noč spomladi, se poglobimo v nekaj velikonočnih jedi. Denimo v polnjena jajca, šunko, pečeno z rjavim sladkorjem in ananasom, ter jagodno pito z rabarbaro.

Malce drugačna jajca

Profimedia
devilled eggs
Začnimo z jajci. Treba je reči, da smo Američani v Sloveniji videli neverjetno obilico zelenih rumenjakov. To je za nas pravi misterij, vendar zadostuje poudariti: če je vaš rumenjak zelen, ste ga kuhali bistveno predolgo, ne le nekaj sekund. Pravzaprav: sploh ne kuhajte jajc. Pozabite na idejo, da bi se vaša uboga jajca kaotično opotekala po loncu vrele vode. Skrivnost dobrih v trdo kuhanih jajc je v izklopu ognja takoj, ko voda zavre. Tako je! Ne pustite niti sekunde, da vaša jajca vrejo; pustite jih, da se kuhajo v mirni vroči vodi. Deset minut je popolno, 12 minut je pretiravanje, več kot to pomeni uničene rumenjake. Najbolje je, da jih po kuhanju za 15 minut spustite v ledeno kopel, da se ustavi proces kuhanja, s čimer olajšate tudi lupljenje. Ko so jajca olupljena in prerezana, rumenjake odstranite in jih dajte v skledo. Po klasičnem receptu zdaj dodamo majonezo, gorčico, drobno narezane kumarice in sol po okusu. Vendar lahko mirno dodate še denimo črni poper in papriko. Z zmesjo nadevajte polovice beljakov, jed okrasite z mlado čebulo ali drobnjakom in seveda s papriko. Vse bo izginilo s krožnika, zagotovljeno!

Kar zadeva šunko, si še v sanjah ne bi drznili Slovencem kaj pametovati o svinjskih izdelkih. Bili smo na kolinah tukaj in lahko samozavestno rečemo: ko gre za svinjino, ste »dobri kot svinja«. Toda nekaj vendar znamo povedati o prehranski kemiji. Povedali vam bomo, zakaj je ananas postal obvezni spremljevalec svinjine v Ameriki, in sicer zaradi Havajev. Mornarji, ki so prečkali Tihi ocean, so si na vseh otokih na poti pripravili zaloge živali, da bi si zagotovili hrano, če bi bili kdaj v bližini in bi jim zmanjkalo zalog. Tako so svinje na Havajske otoke naselili že pred stoletji. Nato so v 19. stoletju na Havajih vpeljali gojenje ananasa, ki je eksplozivno raslo, dokler Havaji niso pridelali več kot 80 odstotkov vsega ananasa na svetu. Še danes otoki zagotavljajo več kot 10 odstotkov svetovne zaloge. Tako so imeli domačini na voljo obilico tako svinjine kot ananasa in neizogibno so prišli do spoznanja, da je svinjina, kuhana z ananasom, neverjetno mehka, nežna in okusna. Seveda ne po naključju: ste kdaj občutili tisto mravljinčenje v ustih, ko jeste ananas? Povzroči ga koktajl encimov, ki razgrajujejo beljakovine in kolagene; skratka – naravni mehčalec mesa. Torej ne nasedajte fotografijam na spletu, ki prikazujejo celo šunko z le enim simpatičnim obročkom ananasa na vrhu. Ne! Svojo šunko morate vsaj 24 ur pred peko namočiti v čim več zmečkanega svežega ananasa, ki bo beljakovinam dal vetra! In ko jo boste še spekli, se bo rezultat kar stopil v vaših ustih. Če imate kaj ostankov, jih uporabite na domači pici naslednji dan, da dokončate svojo amerikanizacijo in razjezite svoje italijanske sosede.

Klasika med sladicami

Profimedia
jagodno rabarbarina pita
Kot da bi lahko po ducatu polnjenih jajc ter pol kilograma šunke in ananasa še imeli prostor v želodcu, je čas za sladico. Klasika, še posebno v Novi Angliji, je pita, ki sloni na dveh pomladnih zvezdah. Ni dosti povedati glede prehranske kemije, razen da tako jagode kot rabarbara vsebujejo dovolj vode, da ni treba dodajati tekočine za pravilno pripravljen nadev; limonin sok je torej samo za okus in aromo, ne za vlaženje mešanice. Ščepec soli pa pomaga izvleči vse sokove. Morda še nekaj misli o zgodovini: rabarbara je bila še posebej priljubljena med ameriškim plenjenjem ozemelj domorodcev na srednjem zahodu, kjer ni bilo starih sadnih dreves, značilnih za vzhodno obalo. Rabarbara je hitro in enostavno rasla, kar je naseljencem zagotavljalo nadomestek sadja, poln vitaminov, preden so obrodili njihovi prvi sadovnjaki. In pomnite! Da bi pito naredili karseda ameriško, je treba vrhnjo skorjo nanesti v obliki mreže. »Dig in!«

Profimedia
jagodno rabarbarina pita