Rdeč nagelj velja za simbol praznika dela. Foto: BoBo
Rdeč nagelj velja za simbol praznika dela. Foto: BoBo

Praznik dela je spomin na krvave izgrede v Chicagu maja 1886, kjer se je sprožil boj delavcev za uzakonjen osemurni delovnik in druge pravice. Življenje je izgubilo 13 protestnikov in sedem policistov.

Luka Mesec. Foto: BoBo
Luka Mesec. Foto: BoBo

Boj za delavske pravice in pravičnejšo družbo pa ni stvar preteklosti, temveč sedanjosti in prihodnosti, je povedal pristojni minister (za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) Luka Mesec. "Prvi maj je praznik vseh, ki živijo od svojega dela in ki jim je bilo skozi zgodovino, čeprav so vedno predstavljali večino, pogosto onemogočeno odločati o tem, v kakšni družbi želijo živeti. Boji organiziranega dela in levih političnih sil za osemurni delavnik in druge pravice iz dela niso zgolj stvar preteklosti in spomina," je zapisal v poslanici ob 1. maju.

Boj za delavske pravice in pravičnejšo družbeno ureditev po njegovih besedah ostaja temeljni izziv sedanjosti, z njim pa so notranje povezani boji za robustne socialne blagajne ter sisteme socialne varnosti, ki delovnim ljudem omogočajo spodobno življenje, ter blažijo družbene neenakosti, ki izvirajo iz kapitalističnega produkcijskega načina. "Robusten javni pokojninski sistem zagotavlja varnost tistim, ki so gradili našo družbo v preteklosti, javen in dostopen zdravstveni sistem pa blaži najhujše neenakosti, tiste v zdravju. Pandemija covida-19 je kljub zaprtjem pokazala, da so kritična infrastruktura delovni ljudje, ki jo sestavljajo, in brez katerih naša družba ne more delovati," je poudaril Mesec.

V pripravi številne spremembe na področju trga dela

Na ministrstvu se, kot je poudaril, izzivov zavedajo. Med ukrepi je napovedal krepitev inšpektorata za delo, spomnil je tudi na sprejetje novele zakona o čezmejnem izvajanju storitev, pripravo sprememb na področju evidentiranja delovnega časa ter sprejetje pravilnika o poklicnih boleznih, ki so ga pripravili skupaj z zdravstvenim ministrstvom.

"Pripravljamo spremembe delovne zakonodaje ter zakonodaje s področja urejanja trga dela z namenom zaščite pravic delovnih ljudi in izboljšanja njihovega materialnega položaja," je še dodal in sklenil, da si bodo na ministrstvu še naprej prizadevali za izboljšanje položaja delovnih ljudi.

Kaj pripravljajo? Osnutek novele zakona o delovnih razmerjih je od lanskega decembra predmet pogajanj na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS). In kaj predvideva? Zaposleni za določen čas lahko po šestih mesecih zahteva varnejšo zaposlitev. Delodajalec mora delavcu omogočiti lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, delodajalec pa bo dobil večjo fleksibilost in lažjo organizacijo dela. Zaposlenim z ostarelimi starši bo na voljo dodatnih pet dni oskrbovalnega dopusta. Vse to je po navedbah ministrstva povezano z implementacijo evropskih direktiv.

Osnutek predvideva tudi obvezno božičnico, možnost 30-urnega delovnika, dodatek za sobotno delo, omejitev deleža agencijskih delavcev pri velikih podjetjih na 15 odstotkov, dodatno zaščito sindikalnih predstavnikov, omejitev možnosti izrekanja opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja. Obravnava na ESS-ju naj bi bila končana prihodnji mesec, zakon naj bi v DZ dospel do poletja. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ocenjuje, da gredo predlogi v pravo smer, Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) pa pričakuje, da bo osnutek usklajen tudi z njimi in se kasneje ne bo spreminjal.

Sorodna novica Na prireditvah ob prazniku dela opozarjali na pomen delavskih pravic

Neuradno naj bi sicer nekateri predlogi že bili odpisani, je poročal Radio Slovenija. Namesto obvezne božičnice naj bi bil nekaj časa na mizi višji regres za dopust, pri čemer bi se del izplačal decembra. Odprte pa so točke glede spremembe definicije agencijskega dela, pravic agencijskih delavcev in omejitev pri uporabnikih ter glede tega, katere delavce lahko napotujejo slovenske agencije glede na tuje agencije. Po neuradnih informacijah Slovenske tiskovne agencije je dilema način izvedbe zakonodajnega postopka – ali z enim ali z več ločenimi predlogi.

Minister Mesec je decembra lani napovedal še ločen poseg v zakon o delovnih razmerjih, s katerim bi tudi za zasebni sektor določili, da je osnovna plača minimalna plača, in sprejeli tudi širše spremembe plačnega modela. Veljavnost je predvidena z letom 2024. O tem je bilo slišati precej dvomov, denimo zato, ker so nekateri mnenja, da je plačni model bolje vzpostaviti v splošni kolektivni pogodbi, da se sindikati in delodajalci lahko sproti pogajajo.

Še ena napovedana sprememba: za zakon o urejanju trga dela. Spremembe so predvidene na področjih izvajanja programov javnih del, višine denarnih nadomestil za brezposelne in vzpostavitve stalne sheme skrajšanega delovnega časa kot ukrepa za ohranitev delovnih mest. Osnutek naj bi bil pripravljen pred začetkom poletja, nato bo romal na ESS.

Deset let od zadnje velike reforme

Ta teden je minilo deset let od uveljavitve reforme trga dela, ki je zmanjšala razlike na trgu dela ter povečala prožnost pri zaposlovanju in odpuščanju. Priprava reforme je potekala pod tedanjo vlado Janeza Janše in takratnega ministra za delo Andreja Vizjaka. Določeni so bili ukrepi za omejevanje sklepanja pogodb za določen čas in omejevanje agencijskega dela. Uvedeni so bili minimalni standardi za ekonomsko odvisne delavce. Okrepljena je bila notranja prožnost, poenostavljeni postopki zaposlovanja in odpuščanja. Zvišala se je starost, ki opredeljuje starejšega delavca, uvedla so se začasna in občasna dela za upokojence. Odpravnine so se znižale, odpovedni roki skrajšali. Kaj socialni partnerji o reformi ugotavljajo danes? ZSSS pravi, da se je zaposlovanje za nedoločen čas povečalo na račun zaposlovanja za določen čas, upadlo je tudi število agencij za posredovanje dela. Zakon o delovnih razmerjih sindikati ocenjujejo kot kakovosten in še vedno aktualen. Delodajalci po drugi strani pravijo, da večja prožnost, ki jo je prinesel ta zakon, ne zadošča izzivom današnjika.


Mnenja o današnjih razmerah

Simon Maljevac. Foto: BoBo
Simon Maljevac. Foto: BoBo

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je izjavil, da je kapitalizem v polnem pogonu, prav tako je v pogonu izkoriščanje delavcev, zato se mora boj za delavske pravice nadaljevati.

Lastniki podjetij in kapitala prevečkrat izkoriščajo svoj položaj, dosegajo nova dna izkoriščanja dela in za večnega talca jemljejo socialno varnost zaposlenih, je zapisal v poslanici ob prazniku dela. Kot je poudaril, se morajo zaposleni zavedati svojega ključnega kapitala: povezane in organizirane akcije. Družbene solidarnosti. "Ne zgolj delo kot tako, ta povezana, organizirana in solidarna delavska akcija praznuje svoj praznik 1. maja," je poudaril.

Solidarna družba, ki je po njegovih besedah najmočnejši motor zagotavljanja pravic iz dela in siceršnjih naprednih družbenih premikov, "na tej točki v Sloveniji uživa tudi močno podporo aktualne vlade". "Če so bile doslej ideje o solidarni prihodnosti prepuščene zgolj organiziranju na ravni delavskih in civilnih pobud, smo letos pred pomladjo ustanovili celo ministrstvo, katerega osrednja naloga je vzpostavljati osnovne mehanizme družbene solidarnosti," je zapisal. Ob tem je napovedal, da na področju ekonomske demokracije kujejo "napredno zakonodajo", ki bo v podjetjih omogočila, da organizirani delavci sodelujejo v upravljanju, lastništvu in dobičku. Položaj zaposlenih v socialnem varstvu bosta še pred poletjem uredila in pravično ovrednotila poseben interventni zakon ter zakon o dolgotrajni oskrbi, je dodal.

Varuh človekovih pravic za zaupanje v tristranska pogajanja

Peter Svetina. Foto: BoBo
Peter Svetina. Foto: BoBo

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je kot izjemno pomemben dejavnik v celotni sliki izpostavil tristranski dialog med delavci, državo in delodajalci. Pozval je k takšnemu ravnanju, ki bo krepilo zaupanje v proces pogajanj. Kot primer slabe prakse pa je navedel neprestano spreminjanje stališč in zamikanje časovnice. Je tudi mnenja, da mora delo ostati vrednota in kot tako "primerno ovrednoteno". "Nesprejemljivo je, da kdor koli v Sloveniji, ki je socialna in razmeroma bogata država, dela za plačilo pod minimalno zajamčeno plačo, ki nikakor ne omogoča dostojnega življenja. Še posebej je nesprejemljivo, da v javnem sektorju žal še vedno mnogi zaslužijo manj, kot je določena minimalna plača. Država s takim odnosom do dela nikakor ni zgled gospodarstvu. Je pa dolžna regulirati družbena razmerja in preprečevati povečevanje neenakosti," je poudaril Svetina. Pozval je h krepitvi inšpekcijskega nadzora delovnih razmerij.

Pergam: Vladi je treba gledati pod prste

Foto: BoBo
Foto: BoBo

Konfederacija sindikatov Pergam je komentirala prihajajoče spremembe delovne zakonodaje, ki jih pripravlja ministrstvo za delo. "Vlada napoveduje številne reforme, naša naloga pa je, da vladi natančno gledamo pod prste, da bodo spremembe tudi dejansko takšne, da bodo prinesle pravičnejše in solidarnejše rešitve, pa naj gre za spremembo plačnih modelov v javnem in zasebnem sektorju, za reforme zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dolgotrajne oskrbe, davčne spremembe ali katero koli drugo področje, ki je pomembno za delavke in delavce," so poudarili v poslanici.

V Pergamu zahtevajo spoštovanje tradicije, da se nobena sprememba ne sprejme brez soglasja tistih, na katere se sprememba nanaša. "Aroganca pri sprejemanju zakonodaje je v preteklosti že bila kaznovana z referendumi in razveljavitvami vsiljenih zakonov na ustavnem sodišču," so posvarili in dodali, da bodo interese delavcev še naprej odločno zagovarjali.

Pogled dolgoletnega sindikalista Semoliča

Kar 27 let je bil na čelu največje sindikalne grupacije, Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS). Položaj je zapustil leta 2017. Dušan Semolič. Kako gleda na današnje razmere? Področje delavskih pravic je še vedno zaznamovano z "virusom liberalizma". Res je, da je položaj delavcev danes drugačen, saj imamo rekordno nizko število brezposelnih in več je podjetij, ki skrbijo za pogoje dela, zdravje in varstvo pri delu, razmere prilagaja starejšim ... A obenem je še vedno veliko delavcev z "mizernimi plačami" tik nad minimalno in ustrahovanih delavcev. "Dejstvo je, da so delavci šibkejši člen," je spomnil in dodal, da so sindikati v tej luči "edini garant ne le socialne države, ampak tudi demokracije". Nobena delavska pravica ni bila podarjena in ni večna, je poudaril.

Je pa naklonjen ideji ministra za delo Luke Mesca, da bi bila, tako kot je to zamišljeno za javni sektor, tudi v zasebnem sektorju najnižja osnovna plača določena v višini minimalne plače, kar bi zapisali v zakon o delovnih razmerjih.

Dušan Semolič leta 2017. Foto: BoBo
Dušan Semolič leta 2017. Foto: BoBo

V zvezi z napovedano reformo plačnega sistema v javnem sektorju, pripravo katere spremljajo pogoste grožnje s stavko, je Semolič menil, da so "politiki izrazito podcenili nekatera opozorila sindikatov". "Problem pri politikih, ki pridejo na oblast, je, da se kaj dosti ne spoznajo na socialni dialog. Za to so potrebni znanje, izkušnje. In tukaj se zaletavajo, mogoče marsikdo želi dobro, 600 evrov temu, 500 evrov drugemu. A zgodbe so bolj kompleksne," je pojasnil.

Ob tem se je izrekel proti nasprotovanju spremembam kar tako, zavzel se je tudi za solidarnost med sindikati, "da nisi egoist, ko se boriš za svoje, da ti ni vseeno kaj bo z drugimi". "Soliranje" je po njegovih besedah dvorezen meč. "Kratkoročno lahko neki skupini prinese korist, dolgoročno pa ustvari džunglo," je poudaril. Da bi pogajalcem nov plačni sistem v javnem sektorju uspelo uskladiti do konca junija, naj bi bila sicer "misija nemogoče".

Vlada se je, tako Semolič, "zaletela" tudi pri napovedovanju drugih reform. "Verjamem, da so iskreno napovedovali te reforme, a se niso zavedali kompleksnosti problematik," je dodal.

Za ZSSS-ju, na čelu katerega ga je zamenjala Lidija Jerkič, pa je dejal, da se borijo za prave stvari. Upadanje članstva v sindikatih v Sloveniji ga ne skrbi, saj je bolj kot številka pomembno, kdo so člani, "da so aktivisti, da znajo biti prepričljivi".

Semolič, ki pri svojih 75 letih še vedno rad hodi in teče na Rožnik, redno trenira karate in vadi thai chi, ob tem pa še naprej spremlja politiko, je kot upokojenec sicer član Sindikata upokojencev Slovenije, "ki se bori za prave stvari" in je nedavno zahteval izredno uskladitev pokojnin. "Pametna vlada bi temu prisluhnila, sicer se pojavljajo alternative, kakršna je, da se gre na cesto," je opozoril. Angažiranja upokojencev pod vodstvom Pavla Ruparja ni želel podrobneje komentirati, menil je le, da gredo nekatere njihove zahteve predaleč.

Na vprašanje, ali bi se bil pripravljen angažirati kot vodja upokojenske stranke, pa je odvrnil, da to glede na njegova leta ni realno.

Najnižja anketna brezposelnost v 30 letih

Stopnja anketne brezposelnosti je lani znašala 4,0 odstotka, kar je 0,7 odstotne točke manj kot predlani in najmanj v 30 letih. Število delovno aktivnih je doseglo najvišjo vrednost v zadnjih 10 letih, število brezposelnih pa najnižjo, sporoča državni statistični urad (Surs). Delovno aktivnih je bilo 986.000, kar je 15.000 oz. 1,5 odstotka več kot leto prej, brezposelnih pa 41.000, kar je 7000 oz. 15 odstotkov manj kot v letu 2021. Delovno aktivno prebivalstvo je sestavljalo 848.000 zaposlenih, 118.000 samozaposlenih in 19.000 pomagajočih družinskih članov. Prek agencije za posredovanje dela je delalo 2,2 odstotka delovno aktivnih. Bilo jih je skoraj dvakrat toliko kot leto prej.

Porast agencijskega dela v Sloveniji

Podatki kažejo, da je agencijskega dela pri nas vse več, izvajalci pa imajo dobiček.

Sorodna novica Delovni inšpektorji odkrili, da je Tuš najemal delavce, ki so več kot 200 ur mesečno polnili police

Agencijsko delo je bilo v Sloveniji legalizirano leta 1998, leta 2002 pa so bili vzpostavljeni osnovni pogoji za zaposlovanje agencijskih delavcev. Glede na veljavno zakonodajo morajo biti delovne razmere in plačilo za delo za agencijske delavce enaki kot za redno zaposlene, za to pa sta odgovorna uporabnik in agencija.

Ministrstvo za delo je skušalo z reformo trga dela, uveljavljeno leta 2013, popraviti anomalije in zajeziti agencijsko delo. Agencijski delavci lahko od tedaj predstavljajo le 25 odstotkov vseh zaposlenih v podjetju oz. pri uporabniku agencijskega dela, v to kvoto pa se ne štejejo zaposleni za nedoločen čas pri agenciji. Mali delodajalci so iz te omejitve izvzeti. Uvedena je bila tudi subsidiarna odgovornost uporabnika (podjetnika) za plačilo najetemu agencijskemu delavcu.
Ne glede na zaostritve pa se je agencijsko delo v letih, ki so sledila, še bolj razraslo, "zacvetele" pa so tudi neregistrirane agencije oz. nezakonito posredovanje dela.

Agencij vse več

Glede na evidence Ajpesa je bilo sicer 23. marca v Sloveniji prijavljenih 288 poslovnih subjektov in njihovih delov in poslovnih enot, katerih glavna dejavnost je posredovanje začasne delovne sile ali druga oskrba s človeškimi viri. Konec lanskega leta jih je bilo 297, število pa se okoli 300 giblje že zadnjih nekaj let. Leta 2010 pa jih je bilo precej manj, 207, je razvidno iz podatkov, ki so jih posredovali z Ajpesa.

Dobiček agencij narašča

V uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so za STA pojasnili, da je neto dobiček iz poslovanja v družbah zaposlovalnih dejavnosti, kamor sodijo agencije za posredovanje delovne sile, leta 2021, za katero imajo zadnje podatke, znašal 11,2 milijona evrov, kar je 47,3 odstotka več kot leto pred tem. Leta 2017 je medtem skupni čisti dobiček znašal rekordnih 12 milijonov evrov, prvič pa je pet milijonov evrov presegel leta 2014. Leta 2010 je denimo znašal 3,2 milijona evrov.

Več agencijskih delavcev

V tej luči ne čudi skok agencijskih delavcev. Število zaposlenih v zaposlovalnih dejavnostih je začelo po podatkih Umarja občutno naraščati prav po letu 2013, ko je bila sprejeta reforma trga dela. Leta 2021 je bilo zaposlenih 14.012 oseb, kar je približno toliko kot v predhodnem letu, ko jih je bilo 14.034. Leta 2017 jih je bilo največ, 18.063, prvič pa jih je bilo več kot 10.000 leta 2014, ko so jih našteli 11.663. Leta 2010 je bilo v zaposlovalnih dejavnostih 5506 zaposlenih.

Dan Juvan. Foto: Zajem zaslona
Dan Juvan. Foto: Zajem zaslona

Na ministrstvu za delo zdaj želijo zaostriti regulacijo agencijskega dela, razprava v okviru Ekonomsko-socialnega sveta na to temo pa je že stekla. V osnutku zakona o delovnih razmerjih, ki je bil izhodišče za pogajanja in uradno ni bil objavljen, se tako dodatno regulira to delo za velike delodajalce, tako da bi lahko agencijski delavci predstavljali le še 15 odstotkov njihove delovne sile. Tisti agencijski delavci, ki so na čakanju in zdaj prejmejo 70 odstotkov minimalne plače, bi po novem prejeli 80 odstotkov plače, prejete v preteklem mesecu.

Kot je zadnje dni večkrat ponovil državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan, si želijo omejitve agencijskega dela, ustreznejše definicije tega dela in večjih pravic agencijskih delavcev. Naslovili bi tudi problematiko konkuriranja tujih agencij na slovenskem trgu dela. O tem je spregovoril tudi na predstavitvi kršitev agencijskih delavcev slovaških podjetij Stominus in Pertas, posredovanih v slovenska podjetja, zaradi katerih so padle kazenske ovadbe.

Delavstvo v številkah