Posnetek naj bi prikazoval napad na rusko ladjo Sergej Kotov. Foto: Reuters
Posnetek naj bi prikazoval napad na rusko ladjo Sergej Kotov. Foto: Reuters

Ukrajina je rusko korveto uničila s pomorskimi plovili brez posadke, je pojasnil tiskovni predstavnik GUR-a Andrij Jusov. "Glede njene posadke podrobnosti še preiskujemo. So mrtvi in ranjeni. Vendar se je verjetno nekaterim članom posadke uspelo evakuirati," je še dodal.

Pozneje je ukrajinska obveščevalna služba sporočila, da je bilo v napadu ubitih sedem ljudi, še šest jih je ranjenih.

Po družbenih omrežjih je zakrožil tudi posnetek napada, na katerem je videti več pomorskih plovil, ki so se približevala ruski korveti. Ta je streljala na tarče v vodi, dokler je ni pretresla močna eksplozija. Ruska ladja je bila sicer v preteklosti že večkrat tarča ukrajinskih napadov, jeseni pa naj bi bila v napadu s plovilom brez posadke huje poškodovana, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Rusija si je Krim in večji del teritorialnih voda v bližini priključila leta 2014. Krim in ruska črnomorska flota sta bila od začetka ruske invazije februarja 2022 pogosta tarča ukrajinskih napadov. Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak pa je pred kratkim dejal, da je ruska črnomorska flota simbol okupacije, in dodal, da ne sme biti na ukrajinskem Krimu.

Napada na železniško postajo in skladišče goriva

V ruski regiji Kursk, ki leži ob meji z Ukrajino, je bila medtem tarča napada železniška postaja, pri čemer pa ni bilo poškodovanih, je sporočil regionalni guverner Roman Starvojt. Po napadu, ki ga je pripisal Ukrajini, je po njegovih besedah izbruhnil požar, ki so ga hitro omejili.

"Železniška postaja Glučkovo je bila tarča napadov Ukrajine," je na Telegramu zapisal Starvojt.

Obstreljevanje je poškodovalo električno omrežje, zaradi česar sta postaja in bližnja vas Kulbaki ostali brez elektrike, je dodal.

Rusko obrambno ministrstvo pa je danes sporočilo, da so ponoči nad Belgorodom, še eno regijo ob meji z Ukrajino, uničili tri ukrajinske brezpilotne letalnike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tarča ukrajinskih napadov so bili tudi cilji v regiji Kursk in mesto Voronež, ki je od meje oddaljeno nekaj več kot 200 kilometrov.

Iz Rusije, zlasti iz obmejnih regij, od začetka ruske agresije nad Ukrajino februarja 2022 pogosto poročajo o ukrajinskih napadih z brezpilotniki. Ti so usmerjeni zlasti proti ruski energetski infrastrukturi, kar v Kijevu označujejo za upravičen povračilni ukrep in odgovor na ruske napade na ukrajinsko infrastrukturo.

Macron vztraja pri svojih spornih izjavah o napotitvah zahodnih sil v Ukrajino. Foto: Reuters
Macron vztraja pri svojih spornih izjavah o napotitvah zahodnih sil v Ukrajino. Foto: Reuters

Tarča tovrstnega napada je bilo danes tudi skladišče goriva v vasi Dolgove v regiji Belgorod, ki je le štiri kilometre oddaljena od meje z Ukrajino, pri čemer je zgorel vsaj en rezervoar. Napad je potrdil neimenovan vojaški obveščevalni vir v Kijevu. Po navedbah ruskih regionalnih oblasti žrtev ni bilo.

Macron: Ne bodite strahopetci pred Rusijo

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je medtem pozval ukrajinske zaveznike, naj ne bodo strahopetci pred Rusijo, ki da je postala neustavljiva. "V Evropi se zagotovo približujemo trenutku, ko ne bomo smeli biti strahopetni," je dejal med obiskom na Češkem, kjer je tudi poudaril, da "sile, ki so postale neustavljive, vsak dan širijo svojo grožnjo in nas vedno bolj napadajo".

Poudaril je tudi, da stoji za svojim spornim govorom pred tednom dni, ko ni izključil možnosti napotitve zahodnih sil v Ukrajino in s tem povzročil pretres po vsej Evropi.

"Ali je to naša vojna ali ni? Ali lahko pogledamo stran v veri, da lahko pustimo, da gredo stvari svojo pot? Mislim, da ne, zato sem pozval k strateškemu skoku naprej in za tem v celoti stojim," je dejal na skupni tiskovni konferenci s češkim predsednikom Petrom Pavlom.

Večina zahodnih zaveznic je po njegovi izjavi zavrnila možnost napotitve vojske v Ukrajino. Pariz je pozneje pojasnil, da Macron ni mislil na sodelovanje v vojskovanju, temveč pri odstranjevanju min in kibernetski obrambi.

Macron je tudi podprl pobudo Prage za nakup streliva za Ukrajino zunaj Evropske unije. Presodil je, da gre za koristno pobudo, in izrazil pripravljenost Francije, da bo sodelovala v njej.