Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal ukaz o sedemodstotnem povečanju števila vojakov v ruski vojski, ki naj bi po novem štela več kot dva milijona zaposlenih. Ukaz bo začel veljati 1. januarja. Moskva razlogov za povečanje števila vojakov ni navedla.

Skupno število zaposlenih v ruski vojski se bo povečalo z 1,9 na 2,04 milijona. Povečali bodo predvsem število pripadnikov vojaškega osebja, vključno s pogodbeniki in naborniki, in sicer za 137.000 pripadnikov, na 1,15 milijona. Preostali pripadniki vojske so t. i. civilno osebje.

Zadnje povečanje števila pripadnikov ruske vojske je bilo leta 2017, in sicer na 1,9 milijona, od tega je bilo približno milijon vojakov.

Putin razlogov za odločitev, ki jo je sprejel pol leta po začetku invazije v Ukrajino, ni pojasnil. Zahodni analitiki ocenjujejo, da je ruska vojska v vojni izgubila več tisoč vojakov.

Kremelj sicer o številu padlih vojakov molči, prvič in zadnjič so število objavili v prvih tednih vojne, ko je znašalo 1351. Kijev na drugi strani trdi, da je bilo ubitih ali ranjenih 45.000 ruskih vojakov.

Zelenski in Biden govorila o "nadaljnjih korakih"

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem sporočil, da sta imela z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom "odličen pogovor".

"Pogovarjala sva se o nadaljnjih korakih Ukrajine na naši poti do zmage nad agresorjem in o pomembnosti tega, da Rusija odgovarja za vojne zločine," je tvitnil Zelenski in se Bidnu tudi zahvalil za podporo Ukrajini.

Biden je v sredo, na dan ukrajinske neodvisnosti, napovedal skoraj tri milijarde dolarjev vojaške pomoči Kijevu. "Ponosen sem, da lahko napovem naš največji sveženj varnostne pomoči doslej, in sicer približno 2,98 milijarde dolarjev pomoči v obliki orožja in opreme, ki bo zagotovljena prek pobude za varnostno pomoč Ukrajini," je dejal Biden. ZDA so predtem Ukrajini priskrbele že za 9,1 milijarde dolarjev orožja.

Nuklearka v Zaporožju znova priključena na omrežje

Jedrska elektrarna v Zaporožju je medtem znova priključena na električno omrežje. Zadnji še operativni redni daljnovod znova deluje, potem ko je bila povezava prekinjena, so sporočili iz Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).

"Ukrajina je IAEA sporočila, da je ZNPP, največja jedrska elektrarna v Evropi, čez dan vsaj dvakrat izgubila povezavo z daljnovodom, a da je trenutno spet vzpostavljena," je v izjavi zapisal IAEA in dodal, da informacije o vzroku izpada še niso znane.

Ukrajinski operater elektrarne Energoatom je predtem na Telegramu sporočil, da je nuklearka "prvič v svoji zgodovini popolnoma izključena iz električnega omrežja", kar naj bi povzročila "dejanja zavojevalcev".

Pojasnili so, da so nuklearko odklopili iz omrežja, potem ko so požari na območju termoelektrarne, ki je v bližini, dvakrat povzročili prekinitev delovanja zadnjega daljnovoda, ki povezuje lokacijo z električnim omrežjem. Preostali trije daljnovodi "so bili pred tem poškodovani med terorističnimi napadi ruskih sil", je zapisal Energoatom.

Posledično so dva od šestih reaktorjev, ki še delujeta, izključili iz električnega omrežja. Sporočili so tudi, da je oskrba jedrske elektrarne z električno energijo zagotovljena iz termoelektrarne. Prav tako delujejo varnostni sistemi.

Rusija od marca nadzira elektrarno

Rusija je na začetku marca, le nekaj dni po začetku invazije v Ukrajino, prevzela nadzor nad največjo jedrsko elektrarno v Evropi.

V zadnjih tednih je v bližini elektrarne večkrat prišlo do obstreljevanja, za katero se obe strani medsebojno obtožujeta. Združeni narodi so večkrat posvarili pred nevarnostjo jedrske katastrofe.

Kijev trdi, da namerava Rusija električno energijo, proizvedeno v elektrarni, preusmeriti na Krimski polotok, ki si ga je nezakonito priključila leta 2014.

Rusijo tudi obtožuje, da v elektrarni skladišči težko orožje in jo uporablja kot oporišče za napade na ukrajinske položaje. Moskva skladiščenje orožja zanika in trdi, da so na območju le ruske enote, ki zagotavljajo varnost. Elektrarno sicer upravljajo ukrajinski tehniki.

ZN podpira misijo IAEA-ja v elektrarni

Rusija je glede obstreljevanja v bližini nuklearke pred kratkim sklicala zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Na zasedanju sta si Moskva in Kijev znova izmenjala obtožbi za krivdo, vendar pa sta se obe državi strinjali glede predlagane napotitve strokovnjakov Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v elektrarno.

Rusija je sicer obtožila Združene narode, da ovirajo napotitev IAEA-ja v Zaporožje. Generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres je medtem zatrdil, da so pripravljeni podpreti "vsako misijo IAEA-ja iz Kijeva v elektrarno".

V Latviji odstranili sovjetski spomenik zmage v drugi svetovni vojni

V Rigi so medtem odstranili sovjetski spomenik zmage v drugi svetovni vojni, ki je v Latviji že od osamosvojitve buril duhove. Ruska manjšina, ki predstavlja približno 30 odstotkov prebivalstva te baltske države, je protestirala proti odstranitvi spomenika, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V latvijskem parlamentu so 12. maja letos sprejeli zakon o odstranitvi vseh preostalih sovjetskih spomenikov in pomnikov do sredine novembra. Odločitev parlamenta je takrat pojasnil predsednik parlamentarne komisije za zunanje zadeve Rihards Kols, ki je dejal, da "zaradi spremenjenih geopolitičnih razmer (...) Latvija ne more in ni dolžna ohranjati spomenikov sovjetske okupacije".

Ruska manjšina v državi se ne strinja s podiranjem sovjetskih spomenikov. Vsako leto se je 9. maja pri spomeniku zmage zbralo na tisoče etničnih Rusov, ki so se tam spominjali zmage nad nacistično Nemčijo leta 1945. Spomenik "osvoboditeljem sovjetske Latvije in Rige pred nemškimi fašističnimi napadalci" je bil postavljen leta 1985, prikazoval pa je vojake in žensko, ki so obkrožali osrednji obelisk.

Večina Latvijcev sicer meni, da leto 1945 predstavlja začetek sovjetske okupacije, ki se je končala šele leta 1991.

Že pred tem je skupina aktivistov leta 1997 poskušala spomenik porušiti z dinamitom, vendar je razstrelivo razneslo predčasno, pri čemer sta umrla dva človeka.