Predlog evropske uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (FFS) od lanske jeseni dviguje precej prahu. Ne samo Slovenija, tudi Poljska, Španija, Nemčija, Portugalska in druge države so proti predlogu uredbe o FFS, ki predvideva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za polovico do leta 2030.
V Sloveniji so tako rekoč vsi deležniki – tako kmetijsko ministrstvo kot zbornice – soglasni, da bi morali pri zahtevi, da se raba FFS zmanjša za polovico, upoštevati posebnosti Slovenije. V skladu s sedanjim predlogom uredbe naj bi bila na občutljivih območjih prepovedana uporaba vseh FFS.
Prepoved za več kot polovico Slovenije
Za Slovenijo to konkretno pomeni, da bi bila uporaba vseh FFS prepovedana na več kot polovici države. To so poleg območij, ki jih uporablja splošna javnost, in urbanih zelenih območij, kjer je uporaba FFS že prepovedana, tudi območje Nature 2000, ki pomeni 38 odstotkov površin, ter nacionalna zavarovana območja in vodovarstvena območja, ki sestavljajo skupaj 25 odstotkov površin.
Uporaba vseh FFS bi bila prepovedana torej na 41 odstotkih njiv, na tretjini vinogradov, na 31 odstotkih intenzivnih sadovnjakov, na četrtini hmeljišč in na 32 odstotkih oljčnikov.
»Predlog je zelo pavšalen, saj poleg zmanjševanja rabe kemičnih FFS predvideva tudi zmanjševanje rabe FFS na podlagi mikroorganizmov, rastlinskih izvlečkov in drugih snovi, ki so sicer dovoljeni v ekološki pridelavi ter okoljsko in toksikološko manj sporni. To je v nasprotju z drugimi cilji EU, kot je povečevanje ekološke pridelave na 25 odstotkov, kot je opredeljeno v strategiji od vil do vilic,« poudarjajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, ki je pred meseci predstavil poročilo o posledicah predloga uredbe za slovensko kmetijstvo.
Zahtevajo bolje pripravljeno poročilo
Kaj pa se je zaradi nestrinjanja s predlogom uredbe, na katerega se je Slovenija hitro in enotno odzvala, zgodilo pri nas od aprila do danes, je med drugim pojasnila Katja Bidovec, vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva pri Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR).
»O predlogu uredbe poteka zelo živa razprava tako v svetu Evropske unije kot v evropskem parlamentu na odboru regij in ekonomsko-socialnem odboru. Decembra lani je svet EU sprejel sklep, da mora komisija pripraviti dopolnitev ocene učinka, ker države menijo, da je bila dosedanja neustrezna. Med drugim namreč ni ustreznih kvantitativnih analiz glede vpliva predloga na kmetijsko panogo, ni upoštevan učinek predlagane prepovedi, cilji za zmanjševanje rabe na nacionalni ravni pa morajo biti določeni bolj prožno,« je povzela sogovornica.
Ostro nasprotovanje
Kmetijski inštitut Slovenije je kmalu potem, ko je predlog še neuradno zakrožil, po naročilu ministrstva za kmetijstvo izdelal grobo oceno učinka na naše kmetijstvo, izsledke pa smo predstavili evropski komisiji na več sestankih tako na tehnični kot na visoki ravni. Sodelovali smo tudi pri pripravi »ostrega skupnega odziva na junijskem svetu za kmetijstvo, ustanovili delovno skupino za pripravo stališč in oblikovali stališče vlade, da Slovenija ne podpira splošne prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih v delu, ki se nanaša na Naturo 2000, nacionalno zavarovana območja in območja, zavarovana po vodni direktivi, torej vodovarstvena območja,« je pojasnila Bidovčeva.
»Nasprotujemo tako restriktivni uporabi FFS ob dejstvu, da ni ustreznih alternativ, in nasprotujemo dodatnim administrativnim oviram tako za poklicne uporabnike kot za pristojne organe, pa tudi metodologiji izračunavanja potrebnega zmanjšanja rabe FFS. Podpiramo pa sprejetje ukrepov omejevanja ali prepovedi rabe določenih FFS na teh območjih, ki imajo dejansko negativen vpliv na cilje ohranjanja narave, stanje voda in vire pitne vode,« poudarja vodja sektorja za fitofarmacevtska sredstva pri UVHVVR.
Zdesetkana pridelava koruze, žit, buč …
Na Kmetijskem inštitutu Slovenije (KIS) sicer pripravljajo še bolj poglobljeno analizo posledic. In kaj je pokazala prva analiza KIS, ki jo je Katja Bidovec med drugim predstavila marca na kongresu Zadružne zveze Slovenije? Brez prilagoditvenih ukrepov bi bil pridelek koruze manjši za 40 do 60 odstotkov, pri čemer bi bila vrsta škodljivih posledic tudi za ptice, talne škodljivce in plevele. Ob prilagoditvenih ukrepih bi bil pridelek manjši za 15 do 30 odstotkov, manj škodljivih vplivov bi bilo na živali.
Še nekoliko več škode bi bilo brez prilagoditvenih ukrepov pri pridelavi pšenice. Predlog uredbe v sedanji obliki pa bi še bolj vplival na zmanjšanje pridelave oljčnih buč – to bi bilo od 40- do 70-odstotno – in krompirja, saj pridelka tako rekoč ne bi imeli.
Bruseljska delegacija na terenu
Slovenija je v prizadevanjih, da Bruselj sliši njene pripombe, med 19. in 21. aprilom gostila delegacijo evropske komisije, v kateri sta bila Claire Bury, namestnica generalne direktorice za zdravje in varnost hrane, ter Andrew Owen-Griffiths, vodja enote Rastline in organika.
Skupaj s slovenskimi predstavniki so obiskali območje Nature 2000 v Vipavski dolini, vinograde na Krasu, Ljubljansko barje in vodovarstveno območje v okolici Jabelj, kjer poteka intenzivnejša kmetijska pridelava. Komisija je bila z obiskom zelo zadovoljna in je potrdila, da zdajšnji predlog direktive ni dokončen in da je skupaj z državami pripravljena poiskati ustrezne rešitve.
»Gosta sta poudarila, da je komisija pripravljena poslušati naše pripombe in da bo skupaj z državami poiskala ustrezne rešitve. Načeloma naj tudi komisija ne bi več vztrajala pri popolni prepovedi rabe vseh FFS na občutljivih območjih, temveč bi prepovedali rabo le najbolj problematičnih na teh območjih,« je pojasnila Bidovčeva.
Ogrožen obstoj družinskih kmetij
To je potrdil tudi Primož Žigon, sodelavec na oddelku za varstvo rastlin na KIS. »Nad odzivom predstavnikov evropske komisije ob obisku pri nas smo bili prijetno presenečeni, saj so našim predstavitvam prisluhnili, zanimale so jih različne tehnične podrobnosti, ob predstavitvi problematike in morebitnih posledic za obstoj družinskih kmetij so pokazali tudi razumevanje in zavedanje o pomenu ohranjanja socioekonomske funkcije kmetijstva v Sloveniji,« je komentiral Žigon.
»Strinjamo se z načelnimi usmeritvami EU za zmanjševanje rabe FFS v smislu racionalizacije njihove uporabe, pri čemer menimo, da imamo še vedno na voljo različne druge mehke mehanizme, na primer spodbude pri izvajanju tehnoloških ukrepov in različnih oblik nekemičnega varstva, ki jih še nismo izčrpali in ki dajejo spodbudne rezultate ter prispevajo k ciljem manj rigorozno kot absolutna prepoved,« meni sogovornik.
Dodatni sestanki in popuščanja
Pridelovalci in njihovi zastopniki pa so zaradi predloga uredbe še vedno zelo zaskrbljeni. »Razumljivo, da je tako, saj gre za uradni predlog. Vzporedno potekajo pogajanja tako na svetu kot v parlamentu. Zato je povsem jasno, da proučujemo to, kar so do zdaj dali na mizo,« pravi Bidovčeva.
V začetku junija je naša kmetijska ministrica gostila še Stello Kyriakides, evropsko komisarko za zdravje in varnost hrane. Po pogovorih, na katerih je Irena Šinko predstavila vsa žgoča področja in pripombe Slovenije, sta bili soglasni, da »sta EU in Slovenija zavezani ciljem iz strategije od vil do vilic, a sta pripravljeni na nadaljnji dialog, da bo omilitev omejitev uporabe FFS na občutljivih območjih veljala v skladu z non-paperjem, cilj zmanjšanja rabe FFS naj bi bil zdaj postavljen na ravni EU. To torej pomeni odmik od dogovora, da bi morala vsaka država zmanjšati rabo FFS za polovico. Soglasni sta bili tudi, da je treba vnovič obravnavati administrativne obremenitve,« je pojasnila sogovornica.
Kaj se dogaja z usklajevanjem besedila uredbe?
Slovenski predstavniki so imeli od septembra lani na svetu 12 usklajevanih sestankov. »Končali smo prvo obravnavo predloga uredbe. Trenutno oblikujemo kompromisno besedilo manj občutljivih členov. Tistih torej, ki niso del dodatne presoje vplivov na kmetijstvo. Na področju integriranega varstva rastlin pa smo že končali drugo obravnavo. Kar pa zadeva nanašanje iz zraka in shranjevanje FFS, prodajo ter neodvisno svetovanje, imamo za seboj prvo obravnavo,« opisuje Katja Bidovec.
Nadaljnja usklajevanja bodo sledila 26. junija na seji sveta ministrov za kmetijstvo AGRIFISH, Švedska bo svoje polletno predsedovanje končala s poročanjem o napredku pri tem dosjeju, predsedovanje pa predala 1. julija Španiji. »Petega julija po napovedi komisije pričakujemo objavo dopolnilne ocene učinka predloga uredbe,« napoveduje sogovornica. Španci so za čas predsedovanja napovedali pet zasedanj, prvo bo že 20. julija, zadnje pa 28. novembra. Na zasedanju AGRIFISH 26. julija naj bi komisija predstavila dopolnjeno študijo na svetu za kmetijstvo.
Poslanci na dveh bregovih
In kako potekajo vzporedna pogajanja v evropskem parlamentu? Predlog obravnavata ENVI (odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane) in AGRI (odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja). »V odborih so poslanci močno razdeljeni. Tisti, ki bi predlog zavrnili, se tudi sprašujejo, na čem temelji postavljen cilj o 50-odstotnem zmanjšanju FFS do leta 2030, ali je vse skupaj zares znanstveno podkrepljeno ali gre zgolj za politično odločitev. Evropska ljudska stranka EPP bi predlog najraje zavrnila, na drugi strani pa so Zeleni, ki bi vse skupaj še zaostrili in zmanjšali rabo FFS za 80 odstotkov. AGRI naj bi o uredbi glasoval predvidoma že julija, ENVI pa septembra, medtem ko je plenarno zasedanje parlamenta predvideno za oktober.
Tri tisoč dopolnil uredbe
In kaj pravi evropski poslanec Franc Bogovič, ki je v evropskem parlamentu član odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter se v imenu politične skupine EPP (Evropska ljudska stranka/European People's Party) v tem odboru tudi pogaja o predlagani zakonodaji? Po njegovih besedah sta ENVI in AGRI dopolnila k predlogu uredbe že prejela. Gre za okoli tri tisoč dopolnil, ki so jih vložili poslanci. Samo Bogovič jih je, skupaj z drugimi poslanci iz EPP, dal okoli 140.
V ospredju je predlog dopolnila, da se trenutno predlagano besedilo predloga uredbe zavrne in od evropske komisije zahteva priprava novega. Med drugimi predlogi dopolnil je tudi ideja o spremembi narave zakonodajnega akta iz uredbe v direktivo, »s čimer bi se državam dalo več fleksibilnosti, da z implementacijo upoštevajo nacionalne specifike in različna izhodiščna stanja glede rabe FFS«.
Po Bogovičevih besedah se nikakor ne strinjajo z obravnavo tega predloga zakonodaje, preden pred seboj ne bodo imeli poglobljene presoje vplivov na prehransko varnost. Rok za prejetje te presoje vplivov poteče 28. junija.
Komisija najprej pred ministre
»Za zdaj kaže, da bo komisija s presojo vplivov zamujala vsaj teden dni in naj bi tako luč sveta ugledala 5. julija. Na zadnjem sestanku pogajalcev iz različnih političnih skupin v odboru AGRI, ki podrobneje obravnavamo ta predlog uredbe, smo zahtevali, da dokument takoj predstavijo na odboru AGRI. A po neuradnih informacijah se bo komisija predstavitvi v parlamentu izognila in s tem počakala ter najprej seznanila svet ministrov za kmetijstvo v drugi polovici julija,« je aktualno stanje opisal Bogovič. Kdaj bo predstavitev dopolnjene presoje vplivov v parlamentu, torej ostaja neznanka.
»Izrecno sem zahteval, naj predstavitev presoje vplivov na prehransko varnost, torej vpliv na količino pridelane hrane, na izvoz in uvoz hrane, na male kmetije, podatke, kako bo predlagana zakonodaja vplivala na posamezne države, in drugo v parlamentu predstavi komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski. Ne pa, da nam o tem razlaga podpredsednik komisije Frans Timmermans, komisar za okolje ali komisarka za zdravje. Pričakujem in zahtevam, da nam podatke o vplivu tega predloga zakonodaje na prehransko varnost oziroma dokaze, da zakonodaja ne ogroža prehranske varnosti, dejansko predstavi pristojni komisar za kmetijstvo.«
Uredba ignorira dejansko stanje
Z vloženimi dopolnili se tudi opozarja, da trenutni predlog uredbe ne upošteva dejanskega stanja rabe FFS po državah. Velika razlika je tudi v količini porabljenih FFS. Tako naj bi bila na Nizozemskem poraba FFS kar desetkratnik porabe v Romuniji.
»Metodologijo zmanjšanja rabe FFS na občutljivih območjih je treba popolnoma spremeniti, saj je neprimerna in ne izraža prejšnjih prizadevanj držav za zmanjšanje količine FFS. Po tem predlogu bi namreč morali v Sloveniji – kjer imamo največji delež površin pod Naturo 2000 med vsemi državami v EU, ta območja pa po tem predlogu uredbe samodejno sodijo med občutljiva območja – rabo FFS zmanjšati za kar 59 odstotkov do leta 2030, čeprav smo jo samo v zadnjih sedmih letih že zmanjšali skoraj za četrtino, in sicer po trenutno veljavni zakonodaji, brez splošnih prepovedi rabe. To je nekorektno, države niso v enakem položaju. Dolgoročno bo tudi prehranska varnost v posameznih državah zelo drugačna, če bomo sledili tej norosti.«
Odloča naj se vsaka država zase
Večina v odboru AGRI je enotnega mnenja, kot poudarja Bogovič, da se pristojnost za določanje občutljivih območij preda posameznim državam, da torej same določijo območja, na katerih naj bi uvedle zmanjšanje, in kakšni naj bi bili tam režimi rabe FFS.
Veliko dopolnil je vezanih tudi na določbe, povezane z administracijo, ki pretirano obremenjujejo tako kmete kot administracije držav. »Predlog uredbe ves čas naslavlja skupno kmetijsko politiko, nikjer pa ni govora o novem viru financiranja,« opozarja Bogovič. V okoljskem delu večletnega finančnega okvira EU 2021–2027 ta sredstva niso zagotovljena, poudarja sogovornik.
Tudi Bogovič potrjuje razhajanje v parlamentu, na primer med EPP in Zelenimi. »Za nas v EPP ter za večino liberalcev in socialistov, vsaj v odboru AGRI, so zahteve predlagane uredbe nerealne in škodljive, da ne rečem nevarne. Z njo bomo uničili kmetijstvo in prehransko varnost. Ne gre le za to, koliko bo kmet zaslužil, če bo sploh preživel, temveč predvsem za to, kakšno hrano, po kakšni ceni bo imel kupec na voljo. Pa seveda, od kod bo ta hrana prišla,« je poudaril Bogovič.
Bogovič: Gre za sprenevedanje
A kmetje so v negotovosti, so prestrašeni in jezni. »Povsem upravičeno. Če evropska komisija s to uredbo na Krasu, kjer je celotno območje pridelave terana, popolnoma prepove celo uporabo ekoloških pripravkov, če jo prepove na tretjini sadovnjakov v naši državi … to je res nerazumljivo in neodgovorno. Podpredsednik komisije Timmermans se spreneveda in zavaja. Pred tremi tedni je v parlamentu celo dejal, da vse skupaj nima vpliva na posamezne kmetije in da so predlagani cilji zavezujoči za državo. A kako ne, če je predlagana popolna prepoved rabe FFS kar na 41 odstotkih njivskih površin, na tretjini vinogradov, na tretjini sadovnjakov v Sloveniji, ki jih seveda upravljajo kmetje,« se huduje Bogovič.
Uničevanje evropskega kmetijstva
»Uredba pomeni uničevanje kmetijstva,« komentira Matej Kolenko, prvi človek kmetije Kolenko iz Črenšovcev, kjer letno pridelajo okoli 200 ton krompirja, ki ga dobavljajo gostincem in javnim zavodom.
»Tudi če bi upoštevali prilagoditve, analiza Kmetijskega inštituta Slovenije kaže, da bi imelo to uničujoč vpliv na pridelavo krompirja. Kmetje smo v zadnjih letih veliko naredili za varovanje narave, saj si tudi mi želimo zdravo hrano. Upam, da uredba ne bo zaživela, saj bi to pomenilo uničenje evropskega kmetijstva. Za nekatere poljščine lahko še kaj prilagodimo, pri krompirju pa prilagoditev ni. To je napovedal tudi kmetijski inštitut. V Sloveniji imamo najmanjši nabor dovoljenih aktivnih snovi. Druge države v EU, pa smo vsi na istem trgu, torej naši konkurenti, imajo neprimerljivo večjo izbiro in boljšo agrotehniko kot mi. Z uvozom iz Severne Amerike ali Kitajske bomo še na slabšem, saj tam ekoloških ukrepov ne upoštevajo.«
Slovenski kmet je deprivilegiran
Kolenka dopolnjuje Boštjan Kozole, direktor Evrosada in predsednik Združenja za sadjarstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije. »V EU je trenutno dovoljenih skoraj 500 aktivnih snovi, v Sloveniji pa je registriranih manj kot 250. To je posledica majhnega trga, saj trgovci, ki skrbijo za oskrbo trga z njimi, zaradi ekonomike poslovanja zagotavljajo samo tiste, za katere imajo zagotovljene velike količine, torej si s prodajo lahko ustvarjajo dobiček,« je opozoril sogovornik in izrazil pričakovanje, da se bodo trgovci pri tem bolj potrudili.
»Glede na to, da je pri sadju in zelenjavi naša samooskrba zelo majhna, in glede na to, kako težko je zadnjih deset let v teh dveh panogah, upravičeno pričakujemo, da bi se ta podjetja, ki sicer odlično poslujejo, bolj potrudila pri zagotavljanju FFS, tudi tistih, ki bi jih kupili v manjših količinah in torej od dobave nimajo toliko koristi,« je poudaril Kozole.
»Podukrep o popolni prepovedi uporabe tako ekoloških kot konvencionalnih FFS na območju Nature 2000 in vodovarstvenih območjih je preprosto porazen. Zadeva več kot tretjino površin. Povsem jasno je, da kmet, ki je zaradi omejitev izgubil tretjino, polovico ali celo več območja za kmetovanje, na preostanku ne bo nadaljeval svoje dejavnosti, ker ni donosna.«
Evropa kot osamljeni otok
»Globalno gledano, nam pri vsem tem v svetu nihče ne bo sledil, tega ne smemo pozabiti. Študija, ki jo je izdelala nizozemska univerza Wageningen in je zajela vse ukrepe predlagane strategije EU od vil do vilic, torej zmanjšanje rabe gnojil in pesticidov, uvedbo ekološkega kmetijstva na 25 odstotkih kmetijskih površin in 10 odstotkov obdelovalnih površin zunaj kmetijske uporabe, je pokazala, da bi prišlo do korenitih sprememb pri pridelkih, cenah in dostopnosti hrane. Izrazito naj bi se zmanjšal izvoz evropske hrane in povečal uvoz. Zato ne moremo verjeti, da evropska komisija tak predlog sploh da na mizo in pri njem tako neutrudno vztraja,« pravi Bogovič.
»Evropska komisija podpira nespametno in predvsem populistično odločitev, drugih rešitev pa nimamo,« poudarja Kozole. Prepoved uporabe FFS povzroča težave, kot opozarja sogovornik, tudi drugje. V zadnjih dveh letih imajo zaradi zaraščenosti terena težave tudi ob avtocestah, železnicah in parkih. EU je torej sprejela nespametno odločitev, pri čemer nimamo alternative. Ni torej problem samo za kmetijstvo.«
Slovensko sadje je dokazano odlično
Boštjan Kozole je do direktive o omejevanju rabe FFS zelo kritičen: »Sadjarji smo v zadnjih letih naredili velik preskok. Imamo veliko ukrepov, kot je konfuzija, ki nadomesti škropljenje proti jabolčnemu zavijaču, imamo ukrepe, ki ščitijo naravne sovražnike. Vendar pa so zaradi podnebnih sprememb, vse več bolezni in škodljivcev, ki lažje preživijo, razmere še slabše in brez alternativnih rešitev je sadjarstvo ogroženo.«
V Sloveniji pridelano sadje in zelenjava sta po njegovih besedah po vseh analizah v samem svetovnem vrhu. »Pridelava sadja in zelenjave v Sloveniji je na zelo visoki ravni; še posebej v primerjavi z drugimi državami EU in tretjimi trgi, na primer Severno Makedonijo, Bosno in Srbijo, je na precej višji ravni in še vedno cenovno dostopna. Primerjave našega sadja in zelenjave, ki imajo vse certifikate in analize, z njihovim sadjem in zelenjavo so povsem neprimerne, ker po kakovosti izstopamo.«
Nujno je spoštovanje porekla
Evrosad ima v Ormožu največji sadovnjak ekoloških jablan v Sloveniji in se je zadnja leta močno prilagodil. Zaradi vlage, ki povzroča sajavost, so opustili vzgojo nekaterih poznih sort jabolk. »V EU postavljene številke so sicer všečne, a upoštevati je treba realnost. Populizem na področju varnosti in trdnosti prehranske verige je nevaren.«
Zato je potrebno spoštovanje porekla. »Ena glavnih tem sadjarskega dne na letošnji Agri bo slovenska samooskrba s sadjem in zelenjavo, tudi s poudarkom na kršitvah in zavajanju. Še najhuje je, ko iz tretjih držav kot slovenskega porekla prihajata sadje in zelenjava v javne zavode in tako pomenita neposredno nevarnost najranljivejšim skupinam, kot so otroci in starostniki. Pridelovalci tako pozivamo državo, da naredi red,« poudarja Boštjan Kozole.
Kaj prinaša jesen?
»Po mojem mnenju predlog do oktobra ne bo usklajen,« meni Bidovčeva. Ali to pomeni, da bo šel predlog v predal? Aprila 2024 so namreč nove volitve v parlament in torej tudi komisije.
»Ne glede na trenutni status predloga se nikakor ne moremo vesti, kot da dela ni, saj se pogajanja nadaljujejo, delamo pri kompromisnih besedilih, zelo smo aktivni in pošiljamo stališča. Videli pa bomo, kakšno bo dopolnjeno poročilo ocene učinka. Po vsej verjetnosti predlog ne bo tak, kot je trenutno, a razumeti je treba pridelovalce, da so v skrbeh. Poleg vsega za zdaj nimamo alternativ za FFS, ki bi bile vsaj približno enako učinkovite in ekonomsko upravičene,« poudarja Bidovčeva.
»Verjetno je res iluzorno pričakovati, da glede na družbene in politične usmeritve podoben zakonodajni predlog v prihodnje v EU dejansko ne bo zaživel. Na podlagi vtisov in razprave ob obisku smo optimistični ter pričakujemo dopolnitve in oblikovanje novega, kompromisnega predloga, ki bo ponudil ustrezne usmeritve za zmanjševanje rabe FFS tudi z upoštevanjem specifik kmetijske pridelave v posameznih državah članicah,« pravi Primož Žigon.
Podpis pod sliko: Franc Bogovič: »Slovenija bi morala rabo FFS zmanjšati za kar 59 odstotkov do leta 2030, čeprav smo jo v zadnjih sedmih letih že zmanjšali skoraj za četrtino po trenutno veljavni zakonodaji brez splošnih prepovedi rabe. To je nekorektno, države niso v enakem položaju!«
