Gospa Nahtigal, Gospodarski zbornici Slovenije ste se kot izvršna direktorica za industrijsko politiko in direktorica Združenja kovinskih materialov in nekovin pridružili v letu 2017. Če primerjate razmere tedaj in danes, kako jih vidite?
No, leto 2017 je bilo t. i. leto gospodarske rasti. Šele v 2020 je slovensko gospodarstvo vnovič doseglo predkrizno raven, potrošnja se je krepila, brezposelnost je bila izredno nizka. Tako je leto 2017 skoraj nemogoče primerjati z današnjim časom, ko se soočamo z vojno v Ukrajini, visokimi cenami energentov, visoko inflacijo in upadanjem industrijske proizvodnje in naročil.
Kako posledice čuti slovensko gospodarstvo?
Pred nami je dolgo obdobje inflacije in visokih obrestnih mer, zato številna podjetja temu primerno prilagajajo svoje poslovne modele. Jasno, avgustovske poplave so močno zamajale poslovne načrte podjetij na teh prizadetih območjih in so tudi širše vplivale na njihove dobavitelje. Take škode gospodarstvo ne bo zmoglo samo preživeti, zato smo predstavniki gospodarstva nemudoma ponudili roko sodelovanja slovenski vladi. S svojimi predlogi, znanjem in ukrepi želimo tvorno sodelovati pri gospodarskem okrevanju Slovenije.
Opozarjamo na to, da je potrebno vsak ukrep, ki podjetja v Sloveniji postavlja v manj konkurenčen položaj v primerjavi s tujimi podjetji, predvsem evropskimi trgi, skrbno in argumentirano obravnavati in v odločitev predvsem vplesti stroko.
V ta namen ste povezali vse zbornice, ki delujejo v Sloveniji.
Drži, kar 14 gospodarskih organizacij in združenj je pripravljeno Vladi Republike Slovenije pomagati. Potrebujemo namreč hitre, a premišljene ukrepe, ki bodo podprli trajnostno rast in razvoj našega gospodarstva in družbe. Predsednika vlade smo pozvali, da sede skupaj z nami za isto mizo. Verjamemo, da se bo skupno srečanje zgodilo kmalu. Verjamem, da smo lahko vladi v veliko pomoč pri pisanju ukrepov za okrevanje gospodarstva, kar smo dokazali že v preteklosti.
Je že kdaj prej prišlo do takega povezovanja gospodarstvenikov?
V taki obliki oziroma s takim ciljem še ne. V preteklosti so se pri posameznih pobudah že srečali interesi vseh naših organizacij, ampak tokrat gre za to, da želimo biti aktivni partner pri snovanju gospodarske politike te države. Smo pa slovenski gospodarstveniki povezani tudi v humanitarnosti. Naj spomnim, da so podjetja samo v prvih 14 dneh po poplavah dobrodelnim organizacijam nakazala več kot 12 milijonov evrov.
Na GZS ostro nasprotujete novim davščinam, ki jih napoveduje Golobova vlada. Zakaj? A ni prav, da tudi gospodarstvo nosi svoj križ?
Ne pozabimo na dejstvo (nedavno tudi münchenskega inštituta Ifo), da so pri nas gospodarstvo in zaposleni že sedaj nadpovprečno obremenjeni z davki in prispevki. Zato bi bil po našem mnenju nujni prvi korak, pred morebitnim uvajanjem obveznega prispevka, zaključiti popis nastale škode. Šele potem, in ko bo tudi že znana višina zbranih sredstev iz naslova donacij, EU in iz državnega proračuna, bomo videli, ali so dodatne dajatve sploh potrebne. Na to je vlado opozoril tudi fiskalni svet. Sanacija bo potekala postopoma in bo zagotovo trajala več let, zato ni potrebe po hitenju z novimi obremenitvami, kajti še vedno ni jasno, koliko sploh znaša škoda. Menimo tudi, da potrebujemo več preglednosti in transparentnosti ne le pri oceni škode, temveč tudi pri snovanju Sklada za obnovo Slovenije. Ker se bodo v ta sklad stekala tudi sredstva gospodarstva, pričakujemo vzpostavitev ustreznega civilnega nadzora nad poslovanjem tega sklada in nad uporabo namenskih sredstev ob upoštevanju ustrezne zastopanosti vseh deležnikov – vplačnikov v sklad. Torej poleg države tudi predstavnikov prebivalstva in gospodarstva.
To pa ni edini novi davek, ki ga napoveduje vlada. Vrstijo se pobude, da se obdavči dobičke bank. Kakšno je vaše stališče?
Na GZS konsistentno in glasno opozarjamo na predvidljivost in primerljivost slovenskega poslovnega okolja. Opozarjamo na to, da je potrebno vsak ukrep, ki podjetja v Sloveniji postavlja v manj konkurenčen položaj v primerjavi s tujimi podjetji, predvsem evropskimi trgi, skrbno in argumentirano obravnavati in v odločitev predvsem vplesti stroko. Na marsikaterem področju pogrešamo glas stroke in javno razpravo. Poglejte aktualen primer zbiranja podpisov za spremembo zakona o varstvu okolja. Namen predlagateljev je morda v načelu dobronameren, vendar v pripravo niso vključili stroke, niso upoštevali evropskih standardov, in zakon, če bo tak sprejet, bo nakopal podjetjem in javni upravi veliko problemov.
Tudi pri tem zakonu ste predstavniki gospodarstva nastopili povezani.
Res je. Naš poziv je podprlo sedem gospodarskih organizacij. Po naši oceni bi zakon neposredno vplival na 20 podjetij, neposredno pa kar na 200, ki skupaj zaposlujejo 10.000 ljudi. Bojimo se tudi, da predlog zakona potiho uvaja zakonsko podlago za novo okoljsko dajatev za celotno gospodarstvo. Predlog uvaja mesečna poročila o emisijah, kar bo dodatno otežilo delo že tako kadrovsko podhranjeni javni upravi, čeprav ukrep ne bo v ničemer pripomogel k bolj čistemu zraku.
Gre za umetno ustvarjen konflikt med gospodarstvom in zdravjem oziroma okoljem. Vsa podjetja v Sloveniji delujejo skladno s slovensko in evropsko zakonodajo. Če kdo meni drugače, je za to pristojna inšpekcija, ne pa ulica.
Nevladniki na vaše kritike odgovarjajo, da moramo zdravju dati prednost pred gospodarstvom.
Gre za umetno ustvarjen konflikt med gospodarstvom in zdravjem oziroma okoljem. Vsa podjetja v Sloveniji delujejo skladno s slovensko in evropsko zakonodajo. Če kdo meni drugače, je za to pristojna inšpekcija, ne pa ulica. Pri tem zakonu gre za precedenčni primer. Gre za poskus kršenja tehnoloških standardov, ki so bili dogovorjeni s strani stroke in okoljskih organizacij na evropski ravni. Mi želimo politiko le opozoriti, da ni nobene potrebe, da bi sprejemala odločitev o tem na hitro, ampak naj omogoči najprej širšo javno in strokovno debato.