Kongres vrhovnega sveta separatistične republike Pridnestrje in njegov predsednik Aleksander Koršunov. Foto: AP
Kongres vrhovnega sveta separatistične republike Pridnestrje in njegov predsednik Aleksander Koršunov. Foto: AP

Predstavniki separatistične pokrajine so v kongresu sprejeli resolucijo, v kateri so Rusijo zaprosili za zaščito. Opozorili so, da je moldavska vlada v Kišinjevu sprožila gospodarsko vojno proti Pridnestrju in blokirala ključne uvozne izdelke, da bi pokrajino "spremenila v geto".

"Mednarodna skupnost ne sme ignorirati odločitev kongresa," je ob tem izjavil zunanji minister separatistične pokrajine Vitalij Ignatjev. Rusko zunanje ministrstvo je medtem sporočilo, da je zaščita interesov prebivalcev Pridnestrja ena od njihovih prednostnih nalog.

Moldavska vlada je letos uvedla carinske predpise, po katerih morajo podjetja v Pridnestrju v moldavski proračun plačati uvozne dajatve. Regionalni minister za gospodarstvo je na kongresu, ki je potekal v regionalnem glavnem mestu Tiraspol, dejal, da se je zaradi tega proračunski prihodek od carin zmanjšal za 18 odstotkov.

"Na Pridnestrje se izvajata socialni in gospodarski pritisk, ki je v neposrednem nasprotju z evropskimi načeli in pristopi k varstvu človekovih pravic in prosti trgovini," je zapisano v besedilu resolucije.

Tiskovni predstavnik moldavske vlade Daniel Voda je še pred zasedanjem kongresa zatrdil, da v Kišinjevu ne vidijo nevarnosti za zaostrovanje in destabilizacijo razmer v Pridnestrju ter da je izjava le propagandni dogodek. "To je le še ena kampanja za ustvarjanje histerije," je opozoril.

Na odločitve separatističnih uradnikov se je odzval tudi poljski premier Donald Tusk, ki je poudaril, da bi bilo zaostrovanje razmer v Pridnestrju nevarno za celotno regijo. "Težava Moldavije in Pridnestrja ni nova in grožnja ruskega posredovanja ali vsaj provokacije je stalnica. Nisem presenečen, vendar to kaže, kako nevarne so razmere tudi za Ukrajino," je dodal.

Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva ZDA Matthew Miller je sporočil, da ZDA pozorno spremljajo razmere v Pridnestrju. "ZDA trdno podpirajo suverenosti in ozemeljsko celovitost Moldavije znotraj njenih mednarodno priznanih meja in še naprej spodbujajo Kišinjev in Tiraspol k sodelovanju in iskanju rešitev," je dejal.

Separatistična moldavska pokrajina Pridnestrje, ki meji na Ukrajino in kjer živi veliko Rusov, že tri desetletja s pomočjo Moskve, ki ima tam več kot tisoč vojakov, ohranja avtonomijo od moldavske vlade. Neodvisnost je razglasila leta 1990, čemur je sledila skoraj dve leti trajajoča vojna z moldavskimi silami. V tej vojni so separatisti s pomočjo Rusije zmagali in razglasili samoupravo. Pridnestrska republika sicer mednarodno ni priznana.

V času vojne v sosednji Ukrajini so odnosi med Rusijo in Moldavijo, ki ima od junija 2022 status kandidatke za članstvo v EU-ju, zelo napeti. Obstajajo tudi bojazni, da bi bila lahko država po Ukrajini druga tarča ruskega napada. Kremelj obtožuje Kišinjev protiruske politike, moldavska predsednica Maia Sandu pa je Rusijo večkrat obtožila načrtovanja državnega udara v Moldaviji.

Predsednica Sandu, ki se je v Tirani udeležila vrha držav jugovzhodne Evrope, je dejala, da si še naprej prizadeva za mirno rešitev pridneprskega spora. "Kar zdaj počne vlada, so majhni koraki za gospodarsko reintegracijo države," je dejala.