SLOVENSKA HRANA

Slovenski ješprenj na poti v vesolje

Slovenski astronavtski zajtrk je prišel v finale med 10 na mednarodnem tekmovanju NASA HUNCH Culinary Challenge.
Fotografija: Anže Jarc in Mark Jeraj pod mentorstvom predavateljice Katarine Smole ter študenta gostinstva in turizma Hana Wolf in Aljaž Ritmanič pod mentorstvom inštruktorja Andreja Molka so ekipa iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. FOTO: Marjan Verč, Institut Jožef Stefan
Odpri galerijo
Anže Jarc in Mark Jeraj pod mentorstvom predavateljice Katarine Smole ter študenta gostinstva in turizma Hana Wolf in Aljaž Ritmanič pod mentorstvom inštruktorja Andreja Molka so ekipa iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana. FOTO: Marjan Verč, Institut Jožef Stefan

Včeraj zvečer so na BIC Ljubljana izvedeli, da so se kot edina evropska šola uvrstili med deseterico izbranih v finale mednarodnega tekmovanja NASA HUNCH, ki ga razpisuje ameriška vesoljska agencija Nasa.

Na polfinalno tekmovanje se je ekipa BIC Ljubljana v začetku letošnjega leta med 50 šolami uvrstila kot ena od štirih evropskih držav.

V Houston na finalno tekmovanje, ki bo 17. aprila 2024, pa odhajajo kot edina evropska šola, preostale, ki so se uvrstile na tekmovanje, prihajajo iz Amerike.

Institut »Jožef Stefan«, ki sodeluje z BIC Ljubljana pri prehrani preiskovancev za testiranje v Laboratoriju za vesoljsko fiziologijo v Planici, je pripravil predstavitev in pokušnjo njihovega zajtrka.

Študenta živilstva in prehrane na BIC Ljubljana, višji strokovni šoli, Anže Jarc in Mark Jeraj pod mentorstvom predavateljice Katarine Smole ter študenta gostinstva in turizma Hana Wolf in Aljaž Ritmanič pod mentorstvom inštruktorja Andreja Molka so ekipa iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana, višje strokovne šole, ki je združila moči in na Nasino astronavtsko tekmovanje poslala ješprenj s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem.

FOTO: Marjan Verč, Institut Jožef Stefan
FOTO: Marjan Verč, Institut Jožef Stefan

Zajtrk slanega okusa, ki vsebuje vsaj eno vrsto zelenjave 

Tema letošnjega tekmovanja v organizaciji ameriške vesoljske agencije Nasa je bila priprava zajtrka slanega okusa, ki naj bi vseboval vsaj eno vrsto zelenjave.

Katarina Smole, predavateljica na BIC Ljubljana, višji strokovni šoli: »Od začetne ideje do končnega izračuna natančne sestave jedi je minilo dva meseca. Idejno smo se malo naslonili na tradicionalno slovensko enolončnico ričet.

Z izborom surovin (razen tofuja) smo želeli predstaviti tudi slovensko kakovost živil (fižol sivček, suhi krhlji hruške viljamovke, slovenski orehi). Nastal je ješprenj s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem. Upamo, da ga ponese tudi v vesolje!«

Visoke prehranske zahteve za prehrano astronavtov jih niso odvrnile 

Organizator tekmovanja je dodal še prehranske zahteve jedi. Zaradi posebnega mikrogravitacijskega okolja v vesolju imajo astronavti namreč veliko prehranskih omejitev.

Katarina Smole, predavateljica na BIC Ljubljana, Višji strokovni šoli: »Poleg določenega energijskega vnosa smo bili pozorni na vnos maščob, predvsem nasičenih maščobnih kislin, prehranskih vlaknin in soli.

FOTO: Marjan Verč, Institut Jožef Stefan 
FOTO: Marjan Verč, Institut Jožef Stefan 

Vsaka prehranska zahteva je zahtevala izbiro prave surovine, česar smo se lotili z veliko natančnostjo. Izbira osnovnih surovin je bila izjemno premišljena in osredotočena na oteženo prebavo astronavtov, močno zmanjšan vnos soli, oteženo okušanje in vonjanje jedi, ugodno tehnološko pripravo jedi za uživanje v mikrogravitacijskem okolju …

Vodilo končnega recepta za jed je bilo enostavno, prehransko ugodno, kakovostno in okusno. Pripravili smo ješprenj z dimljenim tofujem, orehi in suhimi slivami.«

Od organizatorja so dobili navodila, katerih živil ne smejo uporabiti v jedi, denimo surovega mesa, morskih sadežev, jajc, alkohola itd. Predlagali so tudi, naj ne uporabijo kruha in krušnih izdelkov, ker jih je tehnološko težko pripraviti za uživanje v mikrogravitacijskem okolju.   

V Houston, Slovenija edina iz Evrope

Tekmovanje razpisuje ameriška vesoljska agencija Nasa. Prijavile so se lahko ekipe z vsega sveta. Tekmovalci so se morali pri pripravi receptur in jedi držati natančnih zahtev Nase.

Študentje BIC Ljubljana so v prvem krogu pripravili recepture in izračune hranilnih vrednosti za dve jedi, pirine bučne štruklje s puranom in rikoto ter ješprenj s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem.

Komisijo je prepričal ješprenj s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem. Na polfinalno tekmovanje se je ekipa BIC Ljubljana v začetku letošnjega leta med 50 šolami uvrstila kot ena od štirih evropskih držav.

V Houston na finalno tekmovanje, ki bo 17. aprila 2024, pa odhajajo kot edina evropska šola, preostale prihajajo iz Amerike.

FOTO: Marjan Verč, Institut Jožef Stefan
FOTO: Marjan Verč, Institut Jožef Stefan

Izbrane šole za tekmovanje v finalu 

»Shakshuka Scramble« – North East Technical, Arkansas

Sladki krompir z javorjevo slanino – Ulster BOCES, New York

Ponev obilnega zajtrka – North Side HS, Teksas

»Gyren Bap«, korejski riž in jajce – RCTC, Michigan

Ješprenj s suhimi hruškami, orehi in dimljenim tofujem – BIC, Slovenija

Vrtna fritaja z rožmarinovo omako  – Hickory HS, Virginia

Morske riževe kroglice – Kent State, Ohio

Čičerika in zelenjava – Milton Hershey HS, Pensilvanija

Začinjen puranji haše – PCTI, New Jersey

Jajčno-krompirjevi mafini – Maxwell HS, Georgia

Sodelovanje med študenti programa gostinstvo in turizem ter živilstvo in prehrana 

Pri pripravi astronavtskega zajtrka so imeli študenti prednost predvsem zato, ker so združili moči študentje in mentorja iz dveh študijskih programov na BIC Ljubljana, in sicer programa živilstvo in prehrana (Anže Jarc in Mark Jeraj, mentorica Katarina Smole) in programa gostinstvo in turizem (Hana Wolf in Aljaž Ritmanič, mentor Andrej Molk), kar je pomenilo, da so se priprave jedi lotili strokovnjaki s področja živilstva in kulinarike.

Katarina Smole, predavateljica na BIC Ljubljana, višji strokovni šoli: »Tokrat se resnično preizkušamo v gostinsko-prehranskih veščinah in timskem duhu. Raziskovalni del prave sestave jedi je bil zelo zanimiv. Z računalnikom in prehranskim programom za preračunavanje hranilnih vrednosti smo dodajali osnovne sestavine v lonec. Če je bil izračun vsebnosti previsok, smo določeno količino odvzeli, itd. Tudi za najboljše kuharske mojstre bi bil to vrhunski izziv.«   

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije