Vincent van Gogh, Podrastje z dvema figurama, 1890, olje na platnu, 49,5 x 99,7 cm, Cincinnati Art Museum, zapuščina Mary E. Johnston, 1967.1430.
Vincent van Gogh, Podrastje z dvema figurama, 1890, olje na platnu, 49,5 x 99,7 cm, Cincinnati Art Museum, zapuščina Mary E. Johnston, 1967.1430.

To je bilo eno najproduktivnejših obdobij slikarja, za kogar se tedaj ni zmenil skoraj nihče, po smrti pa je dobil mesto med najbolj cenjenimi umetniki v zgodovini umetnosti. "Lahko rečemo, da je to edinstvena razstava o van Goghovem zadnjem obdobju oziroma njegovih zadnjih 70 dneh," je pred odprtjem razstave dejala direktorica muzeja Emilie Gordenker.

Vincent van Gogh, Cvetoče kostanjeve veje, 1890, olje na platnu, 73 x 92 cm, Zbirka Emil Bührle, Kunsthaus Zurich
Vincent van Gogh, Cvetoče kostanjeve veje, 1890, olje na platnu, 73 x 92 cm, Zbirka Emil Bührle, Kunsthaus Zurich

Razstava vključuje dela iz muzejske zbirke in številna dela, ki so za to priložnost v Amsterdam prispela z različnih koncev sveta – vsega skupaj je na ogled 50 od 74 del, ki jih je van Gogh ustvaril pri 37 letih v vasici Auvers-sur-Oise severozahodno od Pariza. Med razstavljenimi deli je tudi več risb, ki bodo zdaj prvič razstavljene skupaj.

Vincent van Gogh, Zdravnik Paul Gachet, 1890, olje na platnu, 68.2 x 57 cm. Foto: Musée d’Orsay, Paris
Vincent van Gogh, Zdravnik Paul Gachet, 1890, olje na platnu, 68.2 x 57 cm. Foto: Musée d’Orsay, Paris

Emilie Gordenker je na predstavitvi razstave dejala, da je Vincent van Gogh v tem obdobju delal kot obseden in ustvaril nekaj svojih najboljših del, med drugim tudi sliko Pšenično polje z vranami in melanholični portret svojega prijatelja in zdravnika Paula Gacheta. Ta je nastal 6. in 7. junija 1890, gre pa za eno od osmih del, ki jih je skupaj s sliko cerkve v Auversu amsterdamskemu muzeju posredoval pariški Musee d'Orsay.

Dela so razporejena kronološko – na začetku je slika, ki je nastala, ko je umetnik prispel v vas, na koncu Drevesne korenine, ki jih je naslikal dva dni pred smrtjo.

V Auvers-sur-Oise je van Gogh prispel 20. maja 1890, potem ko je bil nekaj časa v psihiatrični bolnišnici v južni Franciji, kjer se je spopadal z duševnimi težavami. Van Gogh je upal, da mu bo sprememba lokacije koristila, zlasti zato, je razmeroma blizu Pariza, kjer je živel njegov brat in neutrudni podpornik Theo. Vincent je prispel poln upanja in navdušenja, ki ga je čutil predvsem zaradi Gacheta, zdravnika, specializiranega za zdravljenje "melanholije". Auvers je umetnik izbral prav zaradi Gacheta, ki je bil znanec številnih umetnikov in se v prostem času tudi sam ukvarjal s slikanjem in grafiko.

Eksperimentiranje in drznost zadnjih dni
Van Gogh si je našel sobo v gostišču in poln zagona začel raziskovati vas in okolico. Po prihodu je slikar doživel eno svojih najproduktivnejših obdobij. Umetnostnih zgodovinarjev ne preseneča le število del, ki jih je van Gogh ustvaril v teh zadnjih dneh, pač pa izjemna kakovost, drznost, ekspresivnost in eksperimentiranje, ki je bilo prisotno vse do zadnjih del. Sčasoma se je umetnik spet spopadal s tesnobo, ki se odraža na slikah, kot je Pšenično polje z vranami. Občutki neuspeha, osamljenosti in melanholije so postopoma prevladali in kmalu po dokončanju slike Drevesnih korenin se je van Gogh ustrelil v prsni koš. Dva dni pozneje, 29. julija, je umrl. Naslednji dan so ga na zadnje počivališče pospremili Theo, Gachet, prijatelji in znanci.

Vincent van Gogh, Pšenično polje z vranami, Auvers-sur-Oise, 1890, olje na platnu, 50,5 cm x 103 cm. Foto: Van Gogh Museum, Amsterdam (Vincent van Gogh Foundation)
Vincent van Gogh, Pšenično polje z vranami, Auvers-sur-Oise, 1890, olje na platnu, 50,5 cm x 103 cm. Foto: Van Gogh Museum, Amsterdam (Vincent van Gogh Foundation)

Razstava bo v Amsterdamu na ogled do 3. septembra, zatem pa se bo selila v pariški Musee d'Orsay, kjer bo odprta do 4. februarja 2024.