V današnjem pogovoru so sodelovali Romana Tomc (EPP/SDS), Tanja Fajon (S&D/SD), Klemen Grošelj (LMŠ/Renew) in Franc Bogovič (SLS/EPP). Načeloma so se strinjali, da je Slovenijo krmilo unije prevzela v težkih, a obenem pomembnih in prelomnih časih.
Izzivi, odgovornost in pričakovanja so veliki, so si bili edini. A medtem ko je Tomčeva prepričana, da je Slovenija dobro pripravljena in bo naredila vse, kar je le mogoče, da pomaga EU najti skupno pot in se izkaže kot uspešna predsedujoča, sta Grošelj in Fajonova glede tega skeptična.
Fajonova si sicer želi predvsem, da bi Slovenija popravila slab vtis, ki se je v evropskih diplomatskih in novinarskih krogih ustvaril v minulem letu, ter se izkazala kot zrela država, ki resnično brani evropske vrednote.
Razprava med četverico poslancev se je močno razvnela, ko je prišel na vrsto četrtkov obisk Evropske komisije v Sloveniji ob začetku predsedovanja.
Obisk je med drugim zaznamoval spor z izvršnim podpredsednikom komisije Fransom Timmermansom zaradi fotografije dveh slovenskih sodnikov s socialdemokratskima politikoma, ki jo je gostom kot dokaz politične pristranskosti sodstva pokazal premier Janez Janša. Timmermans se zato med drugim ni udeležil skupinskega fotografiranja.
Tomčeva meni, da se temu dogodku posveča čisto preveliko pozornosti, saj da "v ničemer ne bo zaznamoval našega predsedovanja". Sicer pa krivca vidi v Timmermansu, ki da je pokazal "veliko izključevalnost in nespoštljivost do gostitelja" ter se odzval povsem neprimerno.
Bogovič je spravljivejši in odgovornost za incident vidi tudi na Janševi strani, se pa strinja, da bi si bilo včerajšnji dan bolje zapomniti po čem drugem in da to "predsedovanja ne bo usodno zaznamovalo".
Fajonova, ki je tudi sama na omenjeni fotografiji, nasprotno daje prav Timmermansu, ki da se je odzval zato, ker "kazanje fotografij z nekih naključnih družabnih dogodkov ne more opravičevati in biti argument za to, da vlada brani neodvisno pravosodje". Po njenem je šlo za "zlorabo fotografije" za diskreditacijo političnih nasprotnikov, kar "veliko pove o neprimernosti obnašanja" samega premierja. "Prvi dan, prvi incident, in tako se bo verjetno nadaljevalo," je še dejala.
Tudi Grošelj je podobnega mnenja. Incident je bil po njegovem povsem nepotreben "madež na prvem dnevu predsedovanja", s katerim si je vlada "naredila medvedjo uslugo in si otežila predsedovanje", saj bo zdaj še težje zagovarjala svojo nevtralno posredniško vlogo, ko bo šlo za vprašanja vladavine prava.
Nekaj obrvi je v četrtek dvignil tudi govor predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na Bledu, ki ga je začela z znanim citatom prvega predsednika samostojne Slovenije Milana Kučana izpred 30 let.
Medtem ko je Tomčeva "skoraj prepričana", da predsednica, ki je zelo povezovalna in spravljiva, ni vedela, kakšno konotacijo imajo v Sloveniji te besede in jih, če bi poznala kontekst, ne bi uporabila, Grošelj verjame, "da ima vsak politični govor neko sporočilno vrednost in izbira besed nikoli ni naključna" ter da von der Leynova "vsako besedo izreče po tehtnem premisleku".
Bogovič pa je - kot je sam dejal malo hudomušno - pripomnil, da predpostavlja, da predsednica komisije "z gospodom Kučanom ni hodila v isto šolo in se srečevala v istih političnih krogih" ter da je njen govor morda dokaz, "da lahko v Sloveniji vsak kaj pametnega pove, ne glede na to iz katerega političnega pola prihaja".
Za vročo kri je v današnji razpravi poskrbela tudi četrtkova pozitivna ocena slovenskega načrta za okrevanje in odpornost. Pozitivno oceno so vsi poslanci pričakovali, a zelo različna ostajajo njihova mnenja glede samega načrta.
Tomčeva in Bogovič namreč menita, da gre za velik uspeh in priznanje ekipi, ki da je pripravila resnično dober načrt. Fajonova je po drugi strani ponovila oceno, da gre za "povprečen, neambiciozen načrt", ki je nastal v precej ozkem krogu brez širše razprave in s katerim smo pač "izpolnili minimalne kriterije in nič več kot to". Tudi Grošelj v njem vidi vrsto pomanjkljivosti.