Pred leti je bil Netflix, na začetku še ta le po obvodih, zdaj pa je storitev pretočnega videa z obsežno ponudbo serij, filmov in risank že skoraj preveč. Če zraven štejemo še nišne, pa športne, izobraževalne in druge, vsekakor nimamo dovolj časa za spremljanje vsega. Če se omejimo na tiste osrednje, kakšne so razlike med njimi in po čem izbirati, na katero storitev se naročiti?
Najpomembnejši in najprepoznavnejši »pretočnik« ostaja v uvodu omenjeni Netflix. To ni presenetljivo, saj je z 231 milijoni naročnikov daleč pred drugimi, ki se šele trudijo preseči 200 (Disney+) ali 100 milijonov. Regionalni ali lokalni igralci, kot sta Pickbox Now in Voyo, lahko o takih številkah samo sanjajo. Netflix je bil tudi prvi, ki se je zares podal izključno v pretočni video, večina preostalih pomembnih ponudnikov še zdaj izhaja iz vrst studiev ali televizijskih kanalov, kjer je pretočni video samo ena izmed možnosti distribucije vsebin.
Čeprav imajo zadnji zajetne kataloge in arhive, je po količini naslovov in tudi uspešnic Netflix vendarle v prednosti. Pozna se že najmanj desetletje stalnega in načrtnega velikopoteznega vlaganja v produkcijo namenskih vsebin, zato je pritok novih kakovostnih serij daleč večji kot pri konkurenci, tudi lahkotnih in solidnih filmov ne manjka, novi naročniki pa gredo lahko še skozi številne sezone serij, ki so navduševale v minulih letih.
Kakšne so cene?
Netflix ostaja najdražji med sebi podobnimi ali celo nasploh. V nasprotju s številnimi, ki imajo samo eno možnost in v tej vključeno, kar pač ponujajo, so pri njem na voljo trije naročniški paketi. Ponekod od nedavnega štirje, vendar v Sloveniji še ni najcenejšega, ki vključuje oglase med serijami in filmi. Tako se možnosti začnejo z osnovnim (Basic), ki stane 7,99 evra na mesec in od uvedbe paketa z oglasi končno vključuje sliko HD (720p). Srednji paket (Standard) za 9,99 evra na mesec prinaša sliko v polni visoki razločljivosti (1080p) in gledanje na dveh napravah hkrati (uradno v okviru istega gospodinjstva), medtem ko najvišji (Premium) za 11,99 evra na mesec ponuja sliko 4K HDR na ustreznih zaslonih in z dovolj hitro internetno povezavo, hkratno gledanje na štirih napravah, shranjevanje vsebin na šest naprav (nižja paketa omogočata prenose na eno ali dve napravi) in po novem še prostorski zvok brez dodatne opreme (spatial audio).
Slovenske cene se sicer vse od prihoda te storitve na naš trg pred sedmimi leti niso spremenile, medtem ko so drugje, še zlasti v ZDA, zdaj konkretno višje. Resda Netflix še vedno ponuja največ, sploh vsebinsko, vendar je treba za polno izkoriščanje tega plačevati najdražji paket.
Netflixovo geslo za več gospodinjstev?
Zaradi omenjene možnosti, da hkrati gleda več uporabnikov, vsak na svoji napravi in vsak svojo izbrano vsebino, se je precej razpaslo deljenje gesel na Netflix. Verjetno tudi za druge storitve, ki ponujajo podobno možnost, vendar se pri teh manj govori o tem, da je zadeva postala problematična. Netflix je namreč na tnalu konkurence in vlagateljev, ki želijo nenehno rast, še zlasti pri delniških tečajih, zato je poleg uvedbe z oglasi podprte naročnine vodstvo podjetja začelo razmišljati še o možnostih, ki bi »zastonjkarje« prisilile v lastno naročnino.
V južnoameriških državah so poskusno uvajali doplačilo za takšno deljenje, podobno kot storitve pretočne glasbe ponujajo družinske naročnine – tudi te bi v skladu s pravili lahko izkoristili samo člani istega gospodinjstva –, zadnja poteza pa je obvezno povezovanje v »domači« Wi-Fi vsaj enkrat na mesec. V Evropi za zdaj tega ne uvajajo.
Težava Netflixa v Sloveniji je sicer odsotnost slovenskih podnapisov in sinhronizacije otroških vsebin, za kar nekateri tekmeci, a ne vsi, poskrbijo.
Slovenska filmska produkcija
Od domačih je edina storitev na videopodročju Voyo, ki ga upravlja Pro plus, sicer največji izdajatelj televizijskih programov v naši državi. V katalogu je miks lastnih vsebin, predvsem serij, a tudi drugih (izobraževalnih, resničnostnih šovov s POP tv, športnih prenosov ...) ter slovenskih in tujih serij in filmov. Še zlasti zaradi slovenske filmske produkcije je ta pretočnik zanimiv, saj tega ni mogoče dobiti skoraj nikjer drugje, z izjemo spletne videoteke RTV, ki pa žal ni na voljo prek aplikacije, ogled je treba sprožiti v spletnem brskalniku.
Slabost storitve Voyo je zaostajanje pri kakovosti slike in zvoka, prva je v najboljšem primeru v polni visoki razločljivosti, tudi uporabniški vmesnik kljub osvežitvam še vedno ni povsem na ravni najboljših. Ponudnik si je sicer v zadnjem letu ali dveh močno prizadeval za vključitev v operaterske pakete, zaradi česar številni naročniki A1 Slovenija in Telemacha lahko dostopajo do storitve brez dodatnega plačila. S tem so si povečali bazo na 150 tisoč naročnikov, od katerih jih po neuradnih podatkih polovica obišče storitev vsak dan, 90 odstotkov pa enkrat na teden.
HBO Max namesto HBO Go
Dolgo je bil najmočnejši tekmec Netflixu ponudnik HBO, zdaj del konglomerata Warner Bros. Discovery, ki je nastal po združitvi korporacij Warner Media (izšla je izpod okrilja telekomunikacijskega velikana AT & T) in Discovery. Prejšnjo storitev HBO Go je v Evropi lani nadomestila HBO Max, že prej na voljo v ZDA in še ponekod. Prednost te storitve pred Netflixom so filmi, ki jih gledalci poznajo iz kinematografov in zdaj precej hitro, v nekaj mesecih, pridejo tudi v digitalno ponudbo, hkrati s predvajanjem na televizijskih programih HBO.
Od tam so tudi serije, med njimi nekatere razvpite, precej močan je HBO Max tudi pri otroških vsebinah, čeprav je ob prihodu storitve Disney+ izgubil Disneyjeve vsebine (ki so bile prej pri HBO sinhronizirane, zdaj pa niso več). Katalog vseeno ni tako obsežen kot Netflixov, medtem ko kakovost slike v formatu 4K Dolby Vision nič ne zaostaja, prav tako ne prostorski zvok, gledati je mogoče na treh napravah hkrati in na voljo so podnapisi in sinhronizacija.
Storitev sicer stane 6,99 evra na mesec ali 54,99 evra na leto, vendar je verjetno večina gledalcev naročenih prek svojega operaterja. Ti so že prej ponujali HBO Go, bodisi kot dodatno možnost bodisi kot del paketa (z vrha ponudbe), enako je ostalo s HBO Maxom. Korporacija Warner Bros. Discovery, ki jo vodi nekdanji prvi mož Discoveryja David Zaslav, v zadnjem času precej neusmiljeno reže stroške in s tem tudi že posnete ali naročene filme in serije ter snuje združitev HBO Max in pretočnika Discovery+, ki ga ponuja v določenih državah, v enotno storitev. Kdaj se bo to zgodilo in kako bo vplivalo na ceno in vse drugo, za zdaj ni znano.
Disney+ največji izzivalec Netflixa
Disney+ je globalno gledano zdaj največji izzivalec Netflixa, vendar se je skokovita rast skozi leti 2020 in 2021 lani nekoliko umirila. Kljub vsemu je 165 milijonov naročnikov spoštovanja vredna številka, res pa k njej precej pomagajo blagovna znamka, nabor prepoznavnih filmskih franšiz in paketiranje z drugimi storitvami na domačem, ameriškem trgu. Storitev s 7,99 evra na mesec ni med najcenejšimi, tudi ne po obširnosti knjižnice, ki zaostaja za nekaterimi drugimi, in izostanek lokalizacije. Kakovost videa je sicer najmanj na enaki ravni kot pri Netflixu ali HBO, predvajajo prav tako lahko tri različne naprave hkrati (seveda različne vsebine). Na voljo je le letna naročnina za 79,90 evra, torej cenejša za vrednost dveh mesečnih.
Taktika kolobarjenja
To je po eni strani ugodno, a po drugi strani ponudniki s tem preprečujejo taktiko kolobarjenja, ki jo uporabljajo nekateri gledalci in ima nekaj smisla. Nekateri si namreč postavijo določeno mejo, koliko so pripravljeni na mesec odšteti za pretočnike, nato pa se glede na aktualne vsebine odločajo, kaj bodo imeli naročeno posamezni mesec. Če so želene storitve del operaterskih paketov, brez teh je v Sloveniji še vedno težko shajati, saj dobrih ponudb samostojnega dostopa do interneta ni, kolobarjenje prav tako pride v poštev v manjšem obsegu.
Amazon Prime z razmeroma skromnim pritokom novih vsebin
Amazon v storitev Prime Video vlaga milijarde, vendar je velika razlika med tem, kar pretočnik ponuja v državah, kjer je del širše storitve Amazon Prime, in drugje, tudi v Sloveniji, kjer ga tržijo samostojno. Ima nekaj atraktivnih serij lastne produkcije, občasno še kakšen razmeroma nov film, sicer pa je pritok novega materiala skromen in vse skupaj lahko hitro postane neprivlačno. Prav tako je brez slovenskih podnapisov. Zato se ne bi čudil, če ima Prime Video občutno več slovenskih naročnikov, kadar je aktualna katera izmed najbolj izpostavljenih serij, v vmesnem obdobju leta pa opazno manj.
Naročnina sicer stane 5,99 evra in tehnična kakovost storitve je dobra. Dolgo je Amazon kot eden redkih prisegal na format HDR10+, toda nekatere novejše vsebine so bile tako kot drugje v formatu dolby vision.
Apple stavi na lastne vsebine
Nekoliko samosvojo pot je s pretočnikom TV+ ubral Apple. Stavi namreč samo na lastne vsebine, zato je bil katalog na začetku skromen v primerjavi z drugimi, a je zdaj že prišel do točke, ko se skoraj vedno najde kaj »za pogledati«. V aplikaciji so sicer tudi vsebine iz trgovine iTunes, ki jih je mogoče posebej kupiti ali si jih »izposoditi« za ogled (za klasičnih 48 ur).
Applu je z nekaterimi serijami že uspelo prepričati kritike in osvojiti nagrade, vendar je ta dejavnost kljub vsemu za korporacijo postranska. Služi predvsem kot obogatitev skupne naročnine na storitve Apple One, v okviru katere ima TV+ tudi daleč največ smisla.
Samostojno po novem stane 6,99 evra na mesec namesto prejšnjih 4,99 evra, kar se zdi za omejen nabor vsebine. Pretočnik je sicer na voljo tudi uporabnikom Neapplovih naprav, vendar je vsaj eno treba imeti za sklenitev naročnine in postopke prijave, poleg tega je na napravah z operacijskima sistemoma Android in Windows mogoče gledati samo prek brskalnika, ni namenske aplikacije.
Slika 4K Dolby Vision je odlična in – presenetljivo – na voljo so slovenski podnapisi.
Novinec SkyShowtime
Storitev SkyShowtime je najnovejša v tej sferi in verjetno za nekaj časa zadnja od »velikih«. Gre za srednje- in vzhodnoevropsko združitev ameriških pretočnikov Paramount+ in Peacock, v njej so vsebine studiev oziroma programov Universal Pictures, Paramount Pictures, Nickelodeon, DreamWorks Animation in drugih. Tako je tudi tu podobna mešanica televizijskih serij, novejših filmov iz kinematografov in risank kot pri HBO, le iz drugih studiev. Nekaj zvezdniškega pridiha storitev vsekakor ima, lokalizacija vsebin je kar zgledna, manjka ji še slika 4K, čeprav je tista v visoki razločljivosti pri nekaterih vsebinah izjemno lepa.
Še vedno velja začetna cena 2,99 evra na mesec, ki jo naročnik obdrži, dokler plačuje naročnino. Standardna cena naj bi bila 5,99 evra in pri tej bo 4K skoraj obvezen.
Hrvaški Pickbox Now
Ne smemo pozabiti še hrvaškega pretočnika Pickbox Now, ki se osredotoča na evropske, zlasti skandinavske serije. Med drugimi so ob koncu minulega leta dodali vsebine švedskega podjetja Viaplay Group. Že nekaj časa tudi Pickbox Now omogoča hkratno gledanje na več napravah, ceno pa ohranja pri petih evrih na mesec ali 48 evrih na leto.
Vendar se, podobno kot Voyo, precej bolj kot z neposrednim trženjem storitve končnim uporabnikom ukvarja s tem, da je prisoten v operaterskih paketih. V nasprotju s slovenskim pretočnikom sicer naročniki ne uporabljajo aplikacije, temveč so jim vsebine Pickbox na voljo znotraj videotek operaterjev. Morda marsikdo niti ne pozna izvora vsebin, ki mu jih ponudi »svetovalni« algoritem. Večinoma so vsebine v polni visoki razločljivosti, vse pa ponujajo slovenske podnapise.
