Žan Hauptman o trenutkih, ki snujejo najlepše, a hkrati najbolj boleče ljubezenske pesmi

Žan Hautpman je 29-letni diplomirani džezovski glasbenik, ki je iz ljubezni do mešanice bluesovskih, soul, funk, alternativnih r'n'b, pop in seveda tudi džezovskih ritmov, ustvaril pesmi o trenutkih, ki so ne le zaznamovali njegovo življenje, temveč so mu ponudili priložnost, da jih uglasbi v svojevrstni čarovniji.

In prav zaradi te so bile njegove pesmi kar trikrat na Valu 202 popevka tedna, na omenjenih radijskih valovih je bila njegova pesem Sledim tudi na vrhu lestvice najbolj predvajanih pesmi preteklega leta. Prav s to se je zapisal v mnoga srca ljubiteljev in poznavalcev glasbe, ko je leta 2022 nastopil na slovenski Emi.

Pravi, da je glasba zanj terapija in zavetje, a se pod njihovo površino skrivajo zgodbe, ki so na poseben način zaznamovale njegovo glasbeno ustvarjanje. 

Obožuje glasbo in ceni tišino 

"Zelo sem povezan z glasbo. Spomnim se s konca osnovne šole, da sem, kadarkoli, ko sem prišel slabe volje domov, sedel za klavir. Glasba je ves čas z mano. Je zavetje in terapija," nam je zaupal in dodal, da bi sam sebe opisal kot preprostega, izjemno vljudnega fanta, ki se v prostem času ne zateče le v varno zavetje glasbe, temveč se rad preizkusi tudi na košarkarskem igrišču: "Četudi nisem dovolj visok, da bi se s tem ukvarjal," se je ob tem nasmehnil. 

A kljub temu, da za glasbo v njegovih mislih ni gumbka 'stop', ceni tišino. "Recimo med vožnjo z avtomobilom glasbe ne poslušam, mi ugaja tišina. Sicer glasbe na splošno ne poslušam veliko," nam je priznal in opisal: "Velikokrat se pogovarjam z ljudmi, ki poslušajo mojo glasbo, in me z naštevanjem glasbenikov sprašujejo, ali jih poznam. Iskreno nič ne poznam." Pripomni, da rad prisluhne tako instrumentalnim kot vokalnim skladbam izvajalcev, kot so John Coltraine, Lucky Daye, Lianne La Havas in Jordan Rakei: "To so 'artisti', katerih glasba ni 'na prvo žogo'," je povedal. 

"Redko kateri umetnik mi je zares pri srcu. Rad prisluhnem skupini Mrfy. Tudi oni delajo to, v čemer uživajo in pri tem utirajo svojo pot. To se mi zdi res prav," je priznal. 

Ko si torej zavrti pesem, posluša avtorje, ki so mu v navdih: "Mogoče, da vidim, kako nekdo kombinira različne stile ter žanre in iz tega ustvari glasbo. Kot neka sestavljanka," je povedal in pripomnil: "Tudi džez veliko poslušam, ker sem ga študiral, in mi morda zdaj v tem trenutku nekoliko manjka. Si želim spet narediti nek dober koncert v tem stilu." 

Mešanica zvrsti, ki so vzklile iz ljubezensko-sovražnega odnosa do jazza

A zakaj prav študij džeza? "V 3. letniku srednje sem se odločil za študij klasične glasbe na Konservatoriju za glasbo v Mariboru. Eno leto sem vztrajal, ampak hitro ugotovil, da to ni zame. Vse je bilo izjemno strogo – biti sem moral popolnoma stoičen, imeti neko posebno pozicijo brade, nisem se smel smejati. Če sem iskren, mi preprosto ni 'gruvalo'. Edina opcija ob tem študiju je bil džez; ali Graz ali Celovec. V Celovcu sem pristal, ker nisem bil sprejet v Graz," opiše svojo akademsko izbiro. Čeprav sprva džeza 'ni začutil', ga je vzljubil šele kasneje, ko je začel sodelovati s profesorjem Robertom Bargadom – "zaradi njega mi je ta zvrst zlezla pod kožo."

S profesorjem so kot glasbena skupina ustvarjali priredbe pesmi Princea (Prince Rogers Nelson), D'Angela (Michael Eugene Archer) in mnogih drugih. "Mislim, da je to pustilo na meni tako velik pečat, da sem si zaželel početi to, kar počnem danes." 

Pravi, da je nekatere glasbene žanre nekoliko prerastel: "Če recimo izpostavim pop-rock – z vidika samega ustvarjanja glasbe je ta žanr nekoliko preprostejši v primerjavi z r'n'b. Mogoče pri tem nimam prav, ampak tako to dojemam in si razlagam jaz."

Od kod ljubezen do glasbe?

"Oče je ljubiteljski glasbenik. On je tisti, ki je rekel, da naj borilne veščine raje zamenjam za glasbo. In to je bil ta potisk v pravo smer," nam je povedal in opisal, da je še v času, ko je kot otrok obiskoval glasbeno šolo, tja nerad zahajal: "Spomnim se, da sem glasbeno šolo obiskoval vsak torek. In vsak torek me je bolel trebuh ali glava. Če je bila doma mama, mi ni bilo treba iti, če je bil oče, me je spodbudil, da vseeno grem," je povedal z nasmehom na obrazu.

Svoj odpor pripisuje temu, da se z učiteljico glasbe preprosto nista začutila, sam je namreč še danes oseba, ki veliko poudarka pripisuje občutku, 'filingu', kot ga poimenuje sam: "Na začetku ure me je vedno vprašala, če sem vadil, in ko nisem znal, mi je zaigrala ona. Ko sem jo videl, sem znal takoj ponoviti za njo skoraj brez napake," je opisal svoje prve stike z glasbo: "Pomoje bi potreboval samo drugačen način poučevanja. Ona je bila navajena igrati po notah, zato se nekako nisva znala najti." 

"Na neki točki mi je oče rekel, da ne bo več igral z mano, če bom vse skladbe igral v C-duru. Tako da sem moral naučiti tudi kvintni krog. Potem sem postal s tem nekoliko obseden. V smislu, da, če sem z nekom sedel na pijači in nisem bil v počutju za pogovor, sem prisluhnil glasbi, ki se je predvajala in v glavi skušal analizirati pesem in v mislih igrati klavir. Potem sem se počutil že malo obsedenega." 

Zaveda se, da je tu in zdaj njegovega uspeha vezan prav na očetovo podporo in željo, da iz glasbe ustvari kariero. Njegov prvi instrument so bili bobni, ki mu jih je pri osmih letih podaril dedek: "Z veseljem sem jih igral. Vsi so že počili, ker sem tako udarjal po njih, bili so tudi celi polepljeni," je povedal, svoje prve resnejše korake pa je naredil ob spremljavi klavirja. Oče mu je poklonil prvo električno klaviaturo: "Električno klaviaturo mi je kupil oče, ampak mi je, preden sem ga dobil, dal pogoj. In sicer, da mi ponudi, kolikor časa želim in potrebujem, a da mi bo, ko se naučim ene izmed Mozartovih skladb, kupil klaviaturo." 

"Ko sem jo dobil, sem ravno zaključil glasbeno šolo, tako da bi lahko takrat glasbo postavil na stranski tir, ampak se je takrat zame šele dodobra začelo," je razložil:"To darilo je bila nekako motivacija, da se dalje razvijam in se naučim v lastni režiji." 

"Brez očeta ne bi bil tukaj, kjer sem. Spomnim se, da sem na začetku svoje glasbene poti igral v kavarni na Ptuju. Koncert sem si organiziral sam in se trudil nekako spoznati z odrom. Poslušali so me le natakar, brezdomec in moj oče. Oče me je peljal tja, mi tja pripeljal vse zvočnike in opremo, se usedel in me poslušal. Jaz sem pa takrat igral uro in pol, brez premora. Za to sem mu res hvaležen."

O prvi pesmi in trenutku, zaradi katerega je nastala 

Kako nastane pesem 'po Hauptmanovo'? Njegova prva pesem, ki ji je lahko prisluhnila širša javnost, je bila Send me flying. Pred to pesmijo ni napisal še nobene, "vsaj ne take, ki bila vredna tega, da ji lahko prisluhnejo drugi," nam je povedal. "Ko začnem pisati pesem, začnem z besedilom. Pišem ga ponoči, ko ne morem spati in me kaj muči. Verze ali kot neko obliko romana, si zapisujem v beležko na telefonu. Ko se usedem za klavir, skušam besedilu in občutkom, ki jih želim posredovati, dodati akorde in jo uglasbiti," a vedno ve, kaj si želi in pričakuje od končne verzije. 

"Ko pišem pesem, si želim, da je kombinacija klavirja in vokala dovolj. Če samo na tak način ni dovolj močna, potem še ni v redu. Zdi se mi, da je dobra pesem napisana tako, da je to popolnoma dovolj. Vsi ostali dodatki, kot so recimo basi in bobni, so zato, da pesem obogatim." 

In prav prva pesem Send me flying pod gladino skriva zgodbo, ki ga je navdihnila. "Nastala je, ko sva šla z nekdanjo punco na zmenek v Mariboru, na Lentu. Spomnim se, da sva šla na zelo dolg sprehod in se usedla na stopnice ter opazovala luno," opisuje romantičen trenutek in pove, kako je nastal znameniti verz iz pesmi: "The fear of catching feelings makes you look the other way" (op. a. zaradi strahu pred tem, da bi se zaljubila, gledaš stran): "Oba sva bila nekoliko sramežljiva, le redko sva se srečala z očmi. Spomnim se, da sem razmišljal o tem, da mi je res zelo všeč, ampak hkrati, da ne razumem, zakaj se tako močno trudi gledati vstran. Prav zato ta verz v pesmi," pojasni, da je imel refren sicer napisan že prej, a da je ta izkušnja izhodiščni verz nadgradila.

Pesem, ki je zapisana v angleščini, je nastala iz prepričanja, da v slovenščini ne zna pisati: "Od sebe pričakujem veliko več, če je napisano v slovenščini," je pripomnil. "Mogoče sem rabil to, da lahko začnem v angleščini, da morda ni tako močno in osebno. Če ne bi prve pesmi v angleščini nihče maral, me to ne bi tako bolelo, kot bi me, če ne bi maral pesmi v slovenščini."

A ta pesem sprva ni bila namenjena njegovemu vokalu, napisana je bila za žensko vokalistko. Čeprav ni pristala v njenem repertoarju, jo je kasneje prilagodil svojemu vokalu in se je z njo določil sodelovati na Emi. Odločitev za udeležbo je sprejel zaradi motivacije producenta Vida Turice: "Vid Turica mi je takrat rekel, da mu je pesem res všeč. In mislim, da sem takrat rabil, da mi nekdo, ki ga spoštujem, to reče. Dal mi je motivacijo in predvsem potrditev, da je pesem dovolj dobra," nam je povedal. 

Prva novi pesmi danes prisluhne njegova mama

Prva je njegovim pesmim prisluhnila nekdanja punca, a jih danes kot prvi predvaja svoji mami. "Ne vem čisto, zakaj. Oče je tisti, ki kritizira, mama je slavistka in več pomena pripisuje besedilu," je pojasnil in dodal: "Oče več pozornosti namenja spevnosti, uglasbitvi in kritiki o tem, če je kaj preveč kompleksno, medtem ko se mama osredotoči na besedilo." Prav zato pesmim v slovenščini pripisuje večji pomen: "V angleščini so bolj 'vibe-ovske', medtem ko se skozi slovenščino veliko bolj posvečam samemu sporočilu."

Ne omejuje se s trenutnimi glasbenimi trendi in ritmi: "Vse, kar ustvarjam, nastane iz moje ljubezni do glasbe, in ne zato, da bi si kupil nov hud avto," iskreno pove: "Ne vidim načina, kako bi lahko hotel začet ugajat družbi in smernicam pop glasbe." 

"Mislim, da mojemu življenju daje glasba smisel. To je meni najpomembnejše. Če sem iskren, sem si vedno samo želel, da bi me starši vsaj enkrat slišali na radiju."

Izkušnje, zaradi katerih mu je na odru lažje 

Širša javnost ga pozna kot tekmovalca  slovenskega X Faktorja, leta 2022 pa smo mu lahko prisluhnili tudi na Emi s pesmijo Sledim. "Ema se je zgodila tako hitro, da se nisem ukvarjal s perfekcionizmom – ali je dovolj dobra pesem ali ne," je razložil o izbiri pesmi, zaradi katere je v ljudeh vzbudil prepoznavnost in se povezal z znanimi slovenskimi glasbeniki.

Odrska izkušnja je bila zanj velik pritisk, a se spominja trenutka, ki mu je med pogovorom na obraz naslikal širok nasmešek: "Preden sem šel na oder, sem si z namenom, da si dvignem samozavest, predvajal pesem Justina Bieberja in DJ Khalida, Popstar (op. a. Zvezda). Ob meni je bil Emkej, ki me je še dodatno razvedril in mi dal vedeti, da zmorem," nam je zaupal in dodal, da mu je bilo toliko težje zato, ker je na oder prvič stopil sam brez benda: "Ko imaš na odru njih, se počutiš, kot da imaš neko zavetje. Tega takrat nisem imel."

"Te izkušnje so mi dale veliko. X Faktor mi je dal neko življenjsko popotnico. Predvsem zaradi trenutka, ko sem pred oddajanjem v živo izpadel. Takrat mi je gospod Damjan Damjanovič rekel, da sem izpadel zato, ker sem perfekcionist. Ampak šele nekaj časa kasneje sem dojel, kaj mi je želel povedati," je namignil in se dopolnil: "Da potrebujem več čustev in manj obremenjevanja s popolnostjo. In zdaj vem, da je imel prav."

Končan, a nepopoln album

Svoj prvi studijski album je poimenoval Finished, not perfect (op. a. končan, a nepopoln), z imenom pa se je želel razbremeniti občutka, da mora biti vse, kar počne, zmeraj brez napak: "Z besedami sem želel povedati, da sem skozenj izlil vse, kar sem si želel, a da se zavedam, da sem v tistem trenutku naredil najboljše, kar sem lahko," je pojasnil. "S tem sem se želel na tak način sprijazniti. Zdi se mi nesmiselno, da se ukvarjam z malenkostmi, ki jih mogoče kdo niti ne sliši, da ne bi izdal albuma," je pripomnil. "Izdaja albuma te ogromno nauči, vseh procesov izdaje glasbe na pretočnih kanalih, ki pridejo za tem, do CD-jev, gramofonskih plošč. Te izkušnje in predvsem tega znanja si ni smiselno odvzeti samo zato, ker imaš v glavi idejo o popolnosti." 

"Sploh za koncerte si zato dovolim kakšno pesem prilagoditi, jo malo spremeniti. Če poslušalec pride na moj koncert in plača karto, se mi zdi, da si zasluži slišati nekaj drugačnega, ne da bom izvajal točno tako, kot to počnem v izvorni izvedbi. To lahko poslušajo sami doma. Želim dati tisto 'nekaj', ga narediti malo drugače. Pesmi bi se morale ves čas razvijati."

Prav s tem albumom je obeležil trojno 'zmago' in uvrstitev za popevko tedna na Valu 202. Zaupal nam je, da informaciji sprva ni verjel. "Zbudil sem se in opazil, da me je nekdo označil na Instagramu in ob tem pripisal, da je pesem Sledim najbolj predvajana na radiju. Moj prvi odziv je bil, da se heca, zato sem se smejal," nam je opisal svoje prve občutke: "Ampak hitro za tem me je na Instagramu označil tudi Andrej Karoli in takrat sem vedel, da je resnično." Ni si mogel pomagati, da ne bi zajokal, ko je prebral prvi intervju po razglasitvi, saj je v karieri obeležil prelomnico, ki ne uspe vsakemu glasbeniku. "Občutek je bil tak, ko gledaš športnike, ko dobijo medaljo, in so od vzhičenosti popolnoma čustveni," je pripomnil. 

"Prva oseba, s katero sem govoril o tem, je bil moj oče. Za dosežke kličem njega (smeh)."

"Če bi vedel ..."

Njegov repertoar je širok nabor zgodb. Kot svojo najljubšo pesem je navedel Daydreamin' of Cali, saj pravi, da je najbolj osebna, medtem ko je njegova najboljša, kar se tiče besedila, Če bi vedel. Prav iz te izhaja njegov najljubši verz, ki nosi veliko bolečine ob ljubezenski izgubi.

"Če bi vedel, da to zadnji bo poljub, bi drugače te poljubil," lahko prisluhnemo omenjenemu verzu.  

Da bomo od njega slišali še velike stvari, je jasno. Pred dnevi je izšla tudi nova pesem Bliže, v sodelovanju z mlado glasbenico Izo Leskovšek. S pesmijo napoveduje tudi izid novega EP-ja, ki ga bo soustvarjal s producentom z Dunaja, Erikom Asatrianom. Premierno mu bomo lahko prisluhnili aprila v ljubljanskem SiTi Teatru. V zaključku nam je namignil tudi, da bo album v celoti v slovenščini. 

@metropolitan.si Žan Hauptman je v intervjuju za naš portal zaupal, da je do slovenščine kritičen, saj si želi, da pesmi nosijo poseben pomen. Prav zato je večina njegovih pesmi napisanih v angleščini.😊 Odločili smo se, da ga izzovemo …👇🏼 Svojo pesem Send Me Flying je iz angleščine prevedel v slovenščino in nam jo celo zapel.😍 Vam je všeč? Vašemu 1@ je zagotovo.😉 #metropolitan #slovenskitiktok #mestonavdiha #metropolitan #mestonavdihanoviczabave #pevec #zanhauptman #hauptman #sendmeflying ♬ original sound - Metropolitan.si

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord