Trump je vsa štiri leta na položaju vodil agresivno politiko do Irana in je odstopil od jedrskega sporazuma iz leta 2015, po katerem se je Iran odpovedal jedrskemu orožju v zameno za odpravo sankcij. Trump je od sporazuma enostransko odstopil in uvedel sankcije, kar zahteva tudi od ostalih podpisnic sporazuma, ki pa raje čakajo na spremembo oblasti v Washingtonu.
Trump je prejšnji teden izrazil namero po bombardiranju iranskega jedrskega objekta. New York Times je prvi poročal o Trumpovi pobudi za napad na iranski jedrski objekt Natanz, to pa so kasneje potrdili neodvisno po svojih virih tudi drugi mediji.
Na četrtkovem sestanku z ekipo nacionalne varnosti, kjer so bili med drugim podpredsednik Mike Pence, vršilec dolžnosti ministra za obrambo Christopher Miller in načelnik štaba združenih poveljstev general Mark Milley, je Trump prosil za možnost za napad na Iran.
Napad so mu odsvetovali z utemeljitvijo, da bo vodil v širši spopad na Bližnjem vzhodu. Predstavili so mu nekaj scenarijev možnih razpletov in Trump se je na koncu odločil, da ukaza ne bo izdal.
Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je prejšnji teden poročala, da je Iran umaknil del svojih centrifug za plemenitenje urana s površja pod zemljo, kar je kršitev določil jedrskega sporazuma. Iran naj bi imel trenutno že 2,4 tone nizko oplemenitega urana, kar prav tako krši sporazum, ki določa mejo 202,8 kilograma.
Možnost napada na Iran pred iztekom Trumpovega mandata še vedno ni izključena, kongresne republikance pa je bolj razburilo poročilo televizije CNN in drugih medijev, da namerava Trump pred odhodom s položaja umakniti vojake iz Afganistana in Iraka. Za zdaj naj bi ga prepričali, da se je odločil za delen umik.
V Afganistanu imajo Američani trenutno med 4500 do 5000 vojakov, v Iraku pa okrog 3000. Trumpov naj bi z izvršnim ukazom, ki se pripravlja zmanjšal število na okrog 2500. Vojaški poveljniki so proti umiku oziroma proti prenaglemu umiku in se zavzemajo za postopnost.
Irak jih toliko ne skrbi kot Afganistan, od koder morajo umakniti občutljivo opremo. Umik je prav tako potrebno uskladiti z zavezniki. ZDA so se februarja s talibani dogovorili, da bodo umaknili vojake iz Afganistana v 18 mesecih, če bodo talibani spoštovali svojo zavezo, da ne napadajo koalicijskih sil in se borijo proti teroristom na čelu z izpostavami Islamske države (IS).
Vodja senatne večine Mitch McConnell je v ponedeljek posvaril pred ponižujočim umikom iz Afganistana, ki ima lahko hujše posledice, kot je bil umik iz Iraka leta 2011 pod Barackom Obamo.
Vodilni republikanec v odboru predstavniškega doma kongresa za zunanje zadeve Michael McCaul je dejal, da je potrebno zagotoviti ohranitev določenega števila vojakov za zaščito ameriških nacionalnih interesov in zavarovanje miru v Afganistanu.