Bratstvo in enotnost navijačev
Kdo so pravi ali bolje rečeno zaželeni navijači? Topovski udar, ki je pred desetimi dnevi odjeknil na stadionu v Murski Soboti, je stresel tudi splošno javnost, sicer dokaj nezainteresirano za nogometno dogajanje.
Lahko rečemo, da je (ne)znani storilec, ki je prekinil nogometno tekmo prve slovenske nogometne lige v Fazaneriji, naredil v prvi vrsti medvedjo uslugo klubu, za katerega naj bi mu bílo srce. Mariborčani so se na kazen, ki poleg poraza za zeleno mizo in denarne kazni predvideva tudi, da morajo vijoličasti odigrati štiri domače tekme brez gledalcev, sicer pritožili. Disciplinski sodnik pri Nogometni zvezi Slovenije (NZS) pa si je vzel dodaten čas, da bi preučil, ali je zavoljo pomanjkljivosti pri organizaciji tekme, v kateri so jo skupili člani Mure, odgovoren tudi soboški klub, kar je recimo do neke mere še sprejemljivo.
Dejstvo je, da se na športnih stadionih izreče ali počne tudi tisto, česar se na drugih javnih prostorih ne sme. Nedostojne besede ali nespodobno obnašanje pa še zdaleč niso le domena navijaških skrajnežev. Tako kot v besednjaku s tribun ne gre le za nedolžne zbadljivke ali duhovite pripombe.
Sklep NZS, ki je sicer do pravnomočnosti zadržan, kar v praksi pomeni, da lahko mariborski klub na jutrišnji prvenstveni tekmi z Domžalami dodobra napolni Ljudski vrt, pa sproža vsaj še en velik pomislek. Mariborski navijači, tudi organizirani, se bodo lahko brez omejitev udeležili naslednjih gostovanj. To pa pomeni, da bodo pripadniki Viol ali tudi običajni privrženci Maribora navzoči na štajerskem derbiju, ki bo čez dober teden dni v Celju. Gostovanje pri vodilni ekipi pa bo predvidoma zbudilo precej zanimanja. Toliko bolj, če bo naknadno potrjen navijaški post.
Naval (organiziranih) mariborskih privržencev v knežje mesto bi bil torej svojevrstni paradoks ali kar v posmeh krovni nogometni zvezi, ki nima prav posebnega občutka za tovrstne dogodke. Teoretično se lahko zgodi, da bi Viole izzvale še en incident. Ali bi potem klub doletela sorazmerno večja kazen za ponovitev prekrška: ob porazu za zeleno mizo in podvojeni denarni globi denimo še odvzem točk in igranje brez navzočnosti gledalcev v Ljudskem vrtu do konca sezone?
Če bi že hoteli zaščititi nogomet in ukrepati proti (organiziranim) navijačem, bi jim lahko NZS po zgledu Evropske nogometne zveze in še nekaterih drugih nacionalnih zvez preprosto prepovedala obisk gostujoče tekme. Z gostovanji navijaške subkulture vendarle kažejo svoje privrženost in pripadnost klubu, navsezadnje tudi matični skupini, ter, če hočete, bratstvo in enotnost. Pri tem pa gre kljub dokazovanju in tekmovalnosti tudi za soodgovornost.
In kljub nekaterim deviantnim obnašanjem še zdaleč ne gre enačiti vseh organiziranih navijačev s huligani. Res pa je, da so njihova dejanja, povezana s sovraštvom, nasiljem in povzročitvijo škode, zavržna in tudi odmevna. Na dlani je, da jih ne bo izkoreninil noben zakon, pa naj bo še tako strog. Opevana angleška rešitev gotovo ni odpravila problema, nemara ga je le prestavila na drugo lokacijo, kjer huligani niso tako na očeh.
Mimogrede, če Maribor in Mura poudarjata prijateljstvo obeh klubov, pa sta obe skupini organiziranih navijačev odkrito na nasprotnih bregovih. Vprašanje je sicer tudi, če bi najstrožje varovanje preprečilo, da bi se zgodil topovski udar. Takšno in drugačno pokanje ne sodi na stadione, a niti k drugim prireditvam in priložnostim. Igranje z ognjem je nevarno, posledice neumnosti pa so lahko hude in nepovratne. Ne gre za denar, pač pa zdravje, ki je vendarle naše največje bogastvo.
Kako naprej? Z navijači ali brez njih? Gotovo z njimi, a ne za vsako ceno. Tega se vse bolj zavedajo tudi v samih klubih, kjer so z organiziranimi navijači v prepletenih odnosih. Res pa je, da je težko postaviti ločnico, do kam seže primerno navijaško vedenje in kdaj prekorači dopustne meje. Dejstvo je, da se na športnih stadionih izreče ali počne tudi tisto, česar se na drugih javnih prostorih ne sme. Nedostojne besede ali nespodobno obnašanje pa še zdaleč niso le domena navijaških skrajnežev. Tako kot v besednjaku s tribun ne gre le za nedolžne zbadljivke ali duhovite pripombe.
Vsekakor so prisotne tudi žaljivke in sovražni govor, ki pa se jih, kar zadeva navijaški utrip, tolerira za razliko od zapovedane ničelne tolerance do rasističnih vzklikov in fašističnih gest oziroma simbolov. Športna prizorišča tako niso le arene za druženje in dobro zabavo, pač pa so tudi ventil za izražanje takšnih ali drugačnih čustev, prostor za posnemanje različnih vedenjskih vzorcev in navsezadnje tudi gojišča predsodkov.
Navijaško ozračje je torej lahko bolj ali manj nasičeno. Nemara bi veljalo o tem vprašati kaj tudi glavne akterje: klubske igralce, trenerje, funkcionarje in sodnike, ki neredko s svojimi odzivi netijo strasti. Verjetno bi dobili raznovrstne odgovore, s katerimi se ne bi nujno vsi strinjali. Po drugi strani živimo v družbi, ki dopušča različna mnenja. Različnost pa, pravijo, da bogati. Sicer pa se nezadržno bliža tudi priložnost za izkazovanje povezanosti - evropsko prvenstvo, kjer naj bi nogometna Slovenija dihala kot eno.