Razpoke na polju zaradi suše v pokrajini Aceh v Indoneziji. Foto: EPA
Razpoke na polju zaradi suše v pokrajini Aceh v Indoneziji. Foto: EPA

Po vsem svetu se bodo verjetno pojavile večje motnje v oskrbi s hrano še pred dvigom svetovne temperature za 1,5 stopinje Celzije glede na predindustrijsko dobo, je v pogovoru za Guardian posvaril Alain-Richard Donwahi, ki je predsedoval lanski konferenci ZN-a za dezertifikacijo.

Težave z naraščajočimi temperaturami, vročinskimi valovi in intenzivnejšimi sušami ter poplavami ogrožajo prehransko varnost v številnih regijah. "Poglejte učinke suše na varnost preskrbe s hrano, učinke suše na migracije prebivalstva, učinek suše na inflacijo. Lahko bi imeli pospešek različnih negativnih učinkov, ne samo dviga temperature," je opozoril.

Številne kmetijske površine po svetu pa bodo imele težave zaradi degradacije tal, pomanjkanja vode in dezertifikacije. Alain-Richard Donwahi je pri tem poudaril, da kmetijske površine uničujejo tudi slabe prakse kmetovanja, "ko so prizadeta tla, pa je prizadet tudi pridelek".

Suša je prizadela tudi polja žita v Nemčiji. Foto: EPA
Suša je prizadela tudi polja žita v Nemčiji. Foto: EPA

Članice ZN-a so leta 1992 podpisale pogodbo, s katero so se zavezale boju proti dezertifikaciji, skupaj s konvencijo ZN-a o podnebnih spremembah. Ta je osnova za pariški podnebni sporazum iz leta 2015, ki predvideva omejevanje rasti temperatur na največ 1,5 stopinje Celzije glede na predindustrijsko dobo.

Donwahi je še opozoril, da mora svet pri ukrepanju delovati skupaj. "Ne gre samo za revne države, vsi smo v istem čolnu glede prehranske varnosti. Podnebne spremembe, suše, neurja in poplave ne poznajo mej, za vstop v državo ne potrebujejo vizuma," je dejal.

Afrika kot celina rešitev

Zasebni sektor je pozval, naj se dejavneje vključi v kmetijstvo na način, ki bi hkrati izboljšal tudi tla kmetijskih površin. Kot eno izmed metod je omenil agrogozdarstvo.

Nekdanji obrambni minister Slonokoščene obale je bogate države tudi pozval, naj rešitve za podnebno krizo iščejo v Afriki, saj je bogata z naravnimi viri – od mineralov za tehnologijo obnovljivih virov energije do gozdov, sonca in ogromnih zalog podzemne vode. "Afrika je celina rešitev. Ljudje, ki imajo finance, morajo pomagati ljudem, ki imajo naravne vire. Gre za situacijo, v kateri zmagata obe strani, in priložnost za partnerstvo," je sklenil.