Kot je na spletnem simpoziju in predstavitvi znanstvene monografije Nadškof Šuštar 100-letnica rojstva v Galeriji Družina v Ljubljani dejal Pahor, je bila osamosvojitev najimenitnejše dejanje, ki smo ga Slovenke in Slovenci naredili drug za drugega. Z odločitvijo, da si prihodnost ustvarimo kot suverena in demokratična država, smo po njegovem sebi in svetu dokazali, da smo kot narod dosegli potrebno zrelost in pokazali potrebno enotnost za tako pomemben in odločilen korak.
Šuštar je bil pri tem po oceni Pahorja eden od tistih, brez katerih Slovenija danes ne bi bila suverena država. Izpostavil je zlasti Šuštarjevo vlogo v procesu narodne sprave. "Spravo je razumel kot zmago sožitja, ki izhaja iz razumevanja in spoštovanja bolečine drugega. Čutil je, da je želja po sožitju močna, da je klic k pomiritvi glasnejši od razpok naše skupne preteklosti. Tenkočutno je znal slišati neizrečeno in spodbuditi tisto, kar se je mnogim zdelo nepredstavljivo - to ga je utrdilo ne le kot duhovnega voditelja, ampak tudi kot moralno avtoriteto," je dejal.
Pahorju bo Šuštar, s katerim se je tudi sam srečal, ostal kot navdih, kot izjemno ljubezniva osebnost. "Tudi v času najbolj razdeljenih strasti je že s samim vstopom v prostor prinesel neko mirnost in razsodnost. S svojo ljubeznivostjo, ki je bila iskrena in nič narejena, ter in s svojo razsodnostjo ter stvarnim pogledom za nazaj in naprej je poklical Slovenke in Slovence, ne glede na to ali so verni ali ne, ali imajo eno politično prepričanje ali so brez njega, da smo za veliko stvar skupili skupaj. V tem smislu mu kot predsednik republike izrekam hvaležnost ob njegovi 100-letnici rojstva za vse, kar je dobrega naredil za našo družbo in našo državo. Za to mu bomo večno hvaležni," je sklenil Pahor.
Novinarka in televizijska voditeljica Rosvita Pesek je spomnila, da nadškof v času osamosvajanja resda ni zasedal politične funkcije, "je pa moralno in moralna funkcija ima lahko pogosto še usodnejši vpliv," je dejala.
"Nadškofa Šuštarja štejem v veliko slovensko generacijo, ki je zagovarjala samostojno državo in jo tudi uresničila," pa je dejal takratni zunanji minister Dimitrij Rupel. Kot pomembno je izpostavil zlasti Šuštarjevo mednarodno dejavnost, posebej s Svetim sedežem, s katero je tujino obveščal o napadu na Slovenijo in prosil za pomoč.
Spletni simpozij, ki je potekal pod pokroviteljstvom predsednika republike, in predstavitev znanstvene monografije je teološka fakulteta pripravila ob 100. obletnici rojstva Šuštarja in 30. obletnici plebiscita in demokratičnih procesov v Sloveniji.
Nadškof Šuštar se je rodil 14. novembra 1920. Za ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita je bil imenovan leta 1980. V času osamosvajanja Slovenije je odločno podprl proces demokratizacije v Sloveniji. Mesto ljubljanskega nadškofa je zapustil leta 1997, umrl je deset let pozneje.